Bleščanje sončnih panelov ob avtocestah lahko moti voznike, vendar je to mogoče omiliti z ustrezno postavitvijo in izbiro panelov. Paneli iz monokristalnega silicija imajo nizko odbojnost, pogosto nižjo od navadnih oken ali vode. Dodatni ukrepi, kot so črni okvirji in rahlo nagnjeni paneli, še dodatno zmanjšujejo bleščanje. Kar se tiče ptic, jih lahko odsev sončnih panelov zavede, saj jih lahko zamenjajo za vodno površino. V te namene se razvijajo sistemi, ki s pomočjo kamer in umetne inteligence zaznajo ptice ter preprečijo trke.

Sončne panele je možno reciklirati. Večina materialov, kot so steklo, aluminij in silicij, se lahko ponovno uporabi. V Evropi so proizvajalci celo zavezani, da poskrbijo za zbiranje in reciklažo starih panelov. Načini reciklaže so napredovali, tako da danes uspešno ločujejo različne dele panelov, kar omogoča njihovo ponovno uporabo. Na primer, iz solarnih celic lahko celo izločijo dragocene kovine, kot je srebro.

Sončne elektrarne še vedno proizvajajo elektriko tudi ob oblačnih dneh, čeprav z manjšo učinkovitostjo. Napredne tehnologije omogočajo, da paneli izkoristijo tudi razpršeno svetlobo, tako da elektrarna ni popolnoma odvisna od sončnih žarkov.

Čeprav so nekateri materiali in paneli izdelani v tujini, večino stroškov in koristi od postavitve sončne elektrarne ostane doma. Poleg tega se Evropska unija usmerja k povečanju domače proizvodnje solarnih tehnologij, tudi v Sloveniji pa imamo proizvajalce sončnih panelov.

Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

Eden izmed pogostih pomislekov glede vetrnih elektrarn je hrup, ki ga povzročajo. Vetrne turbine ustvarjajo zvok predvsem zaradi vrtenja kril in udarjanja v turbulentni zrak. Ta zvok vključuje tudi infrazvok – nizkofrekvenčne zvoke pod 20 Hz – ki jih lahko včasih slišimo, čeprav jih običajno ne zaznamo kot “hrup” v klasičnem smislu. Sodobne vetrne elektrarne so zasnovane tako, da je hrup minimalen. Na razdalji nekaj sto metrov od turbine je ta zvok primerljiv s šepetanjem. Kljub temu so rezultati raziskav o vplivu hrupa vetrnih turbin na zdravje zaenkrat nejasni, saj je bilo narejenih premalo obsežnih študij. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da hrup ne presega 45 dB (Lden), kar je primerljivo z zvokom v mirni stanovanjski soseski. Pomembno je poudariti, da na širjenje hrupa v veliki meri vplivajo lokalne razmere, kot so razgibanost terena in vremenski pogoji. Prav tako zaznavanje hrupa pogosto ni le fizični pojav – ljudje, ki živijo blizu vetrnih elektrarn in jih lahko vidijo iz svojih domov, so pogosto bolj občutljivi na hrup, saj je ta povezan tudi z njihovim splošnim odnosom do vetrnih elektrarn.

Postavitev sončnih elektrarn na objekte, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina, je možna, a le pod določenimi pogoji. Elektrarne morajo biti postavljene tako, da ne kvarijo videza stavbe ali spreminjajo njene zgodovinske značilnosti. Za tovrstne objekte so na voljo tudi barvani sončni paneli, ki se lahko ujemajo z izgledom stavbe, a ti paneli imajo nekoliko slabši izkoristek (za približno 20 %) in višjo ceno v primerjavi s standardnimi črnimi ali modrimi paneli.

Če so sončne elektrarne pravilno načrtovane, lahko celo pomagajo naravi. Ustvarjajo nova zatočišča za živali, podpirajo biotsko raznovrstnost in pogosto omogočajo rast travnikov in divjih cvetlic, ki so koristne za žuželke.

Sončna energija postaja vedno pomembnejši del naše energetske mešanice. Čeprav sončne elektrarne proizvajajo več energije podnevi in ob lepem vremenu, to ni ovira. Uporabljajo se sistemi za shranjevanje energije in kombinacija z drugimi viri, kot so hidroelektrarne, kar omogoča stabilno oskrbo.

Danes lahko tudi, če nimaš svojega prostora za postavitev sončne elektrarne, investiraš v skupnostne sončne elektrarne. Na ta način lahko prispevaš k proizvodnji čiste energije in znižaš svoje stroške elektrike.