Postavitev sončnih elektrarn na objekte, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina, je možna, a le pod določenimi pogoji. Elektrarne morajo biti postavljene tako, da ne kvarijo videza stavbe ali spreminjajo njene zgodovinske značilnosti. Za tovrstne objekte so na voljo tudi barvani sončni paneli, ki se lahko ujemajo z izgledom stavbe, a ti paneli imajo nekoliko slabši izkoristek (za približno 20 %) in višjo ceno v primerjavi s standardnimi črnimi ali modrimi paneli.

Sončna energija postaja vedno pomembnejši del naše energetske mešanice. Čeprav sončne elektrarne proizvajajo več energije podnevi in ob lepem vremenu, to ni ovira. Uporabljajo se sistemi za shranjevanje energije in kombinacija z drugimi viri, kot so hidroelektrarne, kar omogoča stabilno oskrbo.

Sončne panele je možno reciklirati. Večina materialov, kot so steklo, aluminij in silicij, se lahko ponovno uporabi. V Evropi so proizvajalci celo zavezani, da poskrbijo za zbiranje in reciklažo starih panelov. Načini reciklaže so napredovali, tako da danes uspešno ločujejo različne dele panelov, kar omogoča njihovo ponovno uporabo. Na primer, iz solarnih celic lahko celo izločijo dragocene kovine, kot je srebro.

Bleščanje sončnih panelov ob avtocestah lahko moti voznike, vendar je to mogoče omiliti z ustrezno postavitvijo in izbiro panelov. Paneli iz monokristalnega silicija imajo nizko odbojnost, pogosto nižjo od navadnih oken ali vode. Dodatni ukrepi, kot so črni okvirji in rahlo nagnjeni paneli, še dodatno zmanjšujejo bleščanje. Kar se tiče ptic, jih lahko odsev sončnih panelov zavede, saj jih lahko zamenjajo za vodno površino. V te namene se razvijajo sistemi, ki s pomočjo kamer in umetne inteligence zaznajo ptice ter preprečijo trke.

Požari v sončnih elektrarnah so redki. Največkrat do težav pride zaradi slabih inštalacij, ne pa zaradi samih panelov. Elektrarne imajo varnostne mehanizme, ki omogočajo, da se ob požaru varno izklopijo in pogasijo.

V Sloveniji skoraj vsi uporabljeni sončni paneli (99 %) temeljijo na siliciju, ki ne vsebuje nevarnih snovi, kot sta kadmij in nikelj. Le manjši delež svetovnega trga (5 %) uporablja tehnologije, ki vsebujejo kadmij, a te tehnologije v Evropi skoraj niso prisotne. Poleg tega so te snovi v trdnem stanju in zelo slabo topne v vodi, kar pomeni, da ne predstavljajo tveganja za podtalnico. Novi tipi sončnih celic, ki se razvijajo (kot so perovskitne in organske), prav tako ne vsebujejo teh nevarnih snovi.

Vetrne turbine so zasnovane tako, da delujejo dolgo ob minimalnem vzdrževanju. Redno vzdrževanje pa je vseeno ključno za njihovo zanesljivo in učinkovito delovanje. Strokovnjaki običajno izvajajo rutinske preglede enkrat ali dvakrat na leto, kar traja približno en dan na turbino. Med vzdrževanjem tehniki preverijo in po potrebi popravijo sestavne dele, kot so zračni filtri, rotorska gred, menjalnik in električne komponente. Poleg tega poskrbijo, da so ravni olja in maziva ustrezne, kar preprečuje okvare in podaljšuje življenjsko dobo turbine ter zmanjšuje stroške obratovanja. Načrtovano vzdrževanje je torej ključnega pomena za dolgo in nemoteno delovanje vsake vetrne elektrarne.

Sončne elektrarne še vedno proizvajajo elektriko tudi ob oblačnih dneh, čeprav z manjšo učinkovitostjo. Napredne tehnologije omogočajo, da paneli izkoristijo tudi razpršeno svetlobo, tako da elektrarna ni popolnoma odvisna od sončnih žarkov.

Sončni paneli lahko celo pomagajo kmetijstvu. Agrofotovoltaični sistemi, kjer se sončni paneli postavijo nad polja, omogočajo zaščito rastlin pred vročino in sušo, kar lahko poveča pridelek. Pravilno zasnovani sistemi so torej koristni tako za energijo kot kmetijstvo.

Cena sončnih elektrarn je v zadnjih letih drastično padla. Povračilna doba investicije v sončno elektrarno je danes lahko od 5 do 15 let, življenjska doba panelov pa presega 25 let, kar pomeni, da so dolgoročno cenovno ugodna rešitev.