Eden izmed pogostih pomislekov glede vetrnih elektrarn je hrup, ki ga povzročajo. Vetrne turbine ustvarjajo zvok predvsem zaradi vrtenja kril in udarjanja v turbulentni zrak. Ta zvok vključuje tudi infrazvok – nizkofrekvenčne zvoke pod 20 Hz – ki jih lahko včasih slišimo, čeprav jih običajno ne zaznamo kot “hrup” v klasičnem smislu. Sodobne vetrne elektrarne so zasnovane tako, da je hrup minimalen. Na razdalji nekaj sto metrov od turbine je ta zvok primerljiv s šepetanjem. Kljub temu so rezultati raziskav o vplivu hrupa vetrnih turbin na zdravje zaenkrat nejasni, saj je bilo narejenih premalo obsežnih študij. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da hrup ne presega 45 dB (Lden), kar je primerljivo z zvokom v mirni stanovanjski soseski. Pomembno je poudariti, da na širjenje hrupa v veliki meri vplivajo lokalne razmere, kot so razgibanost terena in vremenski pogoji. Prav tako zaznavanje hrupa pogosto ni le fizični pojav – ljudje, ki živijo blizu vetrnih elektrarn in jih lahko vidijo iz svojih domov, so pogosto bolj občutljivi na hrup, saj je ta povezan tudi z njihovim splošnim odnosom do vetrnih elektrarn.

Čeprav so nekateri materiali in paneli izdelani v tujini, večino stroškov in koristi od postavitve sončne elektrarne ostane doma. Poleg tega se Evropska unija usmerja k povečanju domače proizvodnje solarnih tehnologij, tudi v Sloveniji pa imamo proizvajalce sončnih panelov.

Čeprav mnogi še vedno menijo, da so vetrne elektrarne predrage, realnost kaže drugačno sliko. V zadnjih letih je vetrna energija postala ena najcenejših tehnologij za proizvodnjo električne energije. Stroški proizvodnje iz novih vetrnih elektrarn so se precej znižali in dosegajo nižjo ceno od konvencionalnih virov energije, kot so premog, jedrska energija in plin. Najbolj ekonomični vetrni projekti imajo obratovalne stroške približno 45 EUR/MWh, kar jih postavlja med najcenejše vire energije. Za primerjavo, stroški velikih sončnih elektrarn znašajo okoli 57 EUR/MWh, medtem ko je geotermalna energija dražja, s stroški okoli 73 EUR/MWh. Ti podatki jasno kažejo, da vetrna energija ni le konkurenčna, ampak v mnogih primerih tudi cenejša alternativa konvencionalnim virom energije . V Sloveniji je izraba vetrne energije še vedno omejena, predvsem zaradi nižjega energijskega potenciala, težav pri umeščanju v prostor in nasprotovanj lokalnih interesnih skupin. Kljub temu so večji projekti, kot so vetrna polja, najcenejša in najučinkovitejša možnost, saj omogočajo izkoriščanje večjih turbin z večjo nazivno močjo. S tehnološkim napredkom in večjo uporabo večjih projektov vetrnih polj lahko v prihodnosti pričakujemo še nadaljnje zniževanje stroškov, kar bo vetrno energijo naredilo še dostopnejšo in konkurenčnejšo.

Vetrne elektrarne so zasnovane tako, da trajajo dolgo, običajno od 25 do 30 let ali celo več. Z napredkom tehnologije in rednim vzdrževanjem se njihovo delovanje lahko še dodatno podaljša, kar omogoča zanesljivo proizvodnjo energije skozi več desetletij.

Nasprotno pa odgovorni investitorji sodelujejo z lokalnim prebivalstvom ter iščejo rešitve, ki so koristne za celotno skupnost, ohranjajo naravo in skrbijo za kakovost bivalnega okolja. Z uvajanjem skupnostnih modelov lastništva lahko prebivalci sodelujejo pri projektih, s čimer se koristi pravično porazdelijo, kar vodi v bolj demokratičen način upravljanja z energijo. Ti modeli omogočajo, da koristi vetrnih elektrarn ostanejo v lokalnem okolju, na pregleden način, ki koristi tako ljudem kot naravi. Čeprav je mogoče vetrne elektrarne postaviti tudi na zavarovanih območjih ob upoštevanju ustreznih ukrepov za zaščito okolja, je bolj smiselno najprej izkoristiti kraje, ki ne predstavljajo problemov glede umeščanja v prostor. Z določitvijo prednostnih območij bo Slovenija usmerila investitorje tja, kjer bodo vetrne elektrarne povzročile najmanj škode naravi, okolju in ljudem.

Sončne panele je možno reciklirati. Večina materialov, kot so steklo, aluminij in silicij, se lahko ponovno uporabi. V Evropi so proizvajalci celo zavezani, da poskrbijo za zbiranje in reciklažo starih panelov. Načini reciklaže so napredovali, tako da danes uspešno ločujejo različne dele panelov, kar omogoča njihovo ponovno uporabo. Na primer, iz solarnih celic lahko celo izločijo dragocene kovine, kot je srebro.

Res je, da vetrne elektrarne lahko predstavljajo nevarnost za ptice, še posebej za ujede, vendar so te nevarnosti majhne v primerjavi z drugimi dejavniki, kot so steklene stavbe, avtomobili in celo hišne mačke. Naravovarstveniki in znanstveniki zato skrbno načrtujejo, kje bodo postavljene vetrne turbine, da se izognejo območjem, kjer bi lahko ptice pogosteje trčile v njih. Še več, sodobne tehnologije pomagajo zmanjšati tveganje. Na primer, raziskave so pokazale, da če eno izmed lopatic turbine pobarvajo črno, se možnost trka zmanjša za več kot 70 %. Poleg tega nekatere vetrne elektrarne uporabljajo sisteme, ki zaznajo bližanje ptic in upočasnijo turbine, da preprečijo trčenja. Skratka, čeprav vetrne elektrarne lahko predstavljajo izziv za nekatere vrste ptic, sodobne rešitve in premišljeno načrtovanje močno zmanjšujejo te vplive, zato so škodljivi učinki majhni.

Med izdelavo sončnih panelov se res ustvari nekaj emisij, a te se povrnejo že v prvem letu delovanja. Nato pa sončni paneli več kot 25 let proizvajajo čisto energijo brez dodatnih emisij, kar pomeni, da dolgoročno pripomorejo k zmanjšanju emisij CO2.

Vetrne turbine so zasnovane tako, da delujejo dolgo ob minimalnem vzdrževanju. Redno vzdrževanje pa je vseeno ključno za njihovo zanesljivo in učinkovito delovanje. Strokovnjaki običajno izvajajo rutinske preglede enkrat ali dvakrat na leto, kar traja približno en dan na turbino. Med vzdrževanjem tehniki preverijo in po potrebi popravijo sestavne dele, kot so zračni filtri, rotorska gred, menjalnik in električne komponente. Poleg tega poskrbijo, da so ravni olja in maziva ustrezne, kar preprečuje okvare in podaljšuje življenjsko dobo turbine ter zmanjšuje stroške obratovanja. Načrtovano vzdrževanje je torej ključnega pomena za dolgo in nemoteno delovanje vsake vetrne elektrarne.

Če so sončne elektrarne pravilno načrtovane, lahko celo pomagajo naravi. Ustvarjajo nova zatočišča za živali, podpirajo biotsko raznovrstnost in pogosto omogočajo rast travnikov in divjih cvetlic, ki so koristne za žuželke.