Preskoči na glavno vsebino
Samo1planet logo
Divider
Samo1planet logo

Trajnostna
gradnja in URE

Na poti do brezogljične prihodnosti lahko s trajnostno gradnjo pomagate tudi vi.

Vas tema trajnostne gradnje in učinkovita raba energije (URE) prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
GDPR*

Trajnostna gradnja

Trajnostna gradnja in prenova sta ključni za trajnostni razvoj družbe. Ta v prvi fazi poteka skozi prepoznavanje celovitega pogleda na stavbo, ki poleg okoljskega, finančnega in sociološkega vidika vključuje tudi celoten tehničen in funkcionalni vidik.

Za trajnostno gradnjo velja, da stavbe v času načrtovanja, gradnje, obratovanja in odstranitve sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem, krožnega gospodarstva in ohranjanja naravnih virov ter da sta njihova gradnja in uporaba ekonomična.

Trajnostna gradnja in prenova stavb predstavljata osnovo za razogljičenje stavbnega fonda do 2050. Več informacij si lahko preberete tudi na www.trajnostnagradnja.si .

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.

Trajnostna stavba

Trajnostno stavbo tako odlikujejo materiali z nizkimi vgrajenimi emisijami in energijo, čisti procesi gradnje, možnost recikliranja odpadkov, učinkovita razgradnja ali ponovna uporaba posameznih delov, energijska učinkovitost in ekonomičnost. Trajnostna stavba je tudi uporabniku prijazna, prispeva k človekovemu dobremu počutju, omogoča zdravo bivanje, je dolgoročno funkcionalna in pozitivno vpliva na ohranjanje družbenih in kulturnih vrednot.

Kazalniki trajnostne gradnje

Slovenski kazalniki trajnostne gradnje (kTG) sledijo EU okviru Level(s) in so odprti za preizkus strokovnjakom, izvajalci testiranja so GI ZRMK, ZAG, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Znak kakovosti v graditeljstvu

Znak kakovosti v graditeljstvu "ZKG" se v sodelovanju s stroko nadgrajuje za podporo razogljičenju stavbnega fonda. ZKG, prisoten skoraj 25 let, podpira dobre odločitve pri gradnji stavb v Sloveniji.

Stičišče za trajnostno prenovo in gradnjo stavb

S Stičiščem želimo doseči izboljšanje pogojev za trajnostne prenove stavb v Sloveniji. Z našimi dejavnostmi želimo podpreti pristojne odločevalce, da bodo pravni, finančni in drugi pogoji za prenove stavb bolje podpirali trajnostne in celovite prenove.
Preberite več

Krepitev sposobnosti
za širšo prenovo

Kot družba se vedno bolj zavedamo, da moramo k prenovi pristopiti širše, upoštevaje tudi druge bistvene lastnosti stavb, še posebej zaradi precejšnje potresne ogroženosti Slovenije. Kompleksnost širše prenove stavb terja ne le poglobljeno znanje na posameznih strokovnih področjih pač pa tudi veščine medsebojnega sodelovanja pri pripravi in izvedbi celovitih, dolgoročno gospodarnih, zdravih, okolju prijaznih in varnih projektov prenove, z mislijo na celotni življenjski cikel.
Razvoj nacionalne verzije kazalnikov trajnostne gradnje,od zgodnjih idejnih rešitev do uspešne implementacije v prakso, je vsebinsko odvisen od širšega strokovnega okvira, ki ga opredeljuje več dejavnikov. Na kratko jih lahko povzamemo takole:
  • Ključni deležniki, njihova pripravljenost ter usposobljenost za uporabo kazalnikov trajnostne gradnje.
  • Programska orodja, nacionalno prilagojenih vhodni podatki in primerjalne vrednosti.
  • Znanje, izkušnje, pilotni primeri in primeri dobre praks.
  • Nacionalna zakonodaja – gradbena zakonodaja ter zakonodaja na področju zelenega javnega naročanja.

Informacije o življenjskem ciklu stavbe

Kot država smo se zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, ki vključujejo razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050.

A večina današnjih stavb bo predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi. Zato moramo naš stavbni fond postopoma energetsko prenoviti, prenova mora biti intenzivna po obsegu in učinkih, ob sočasnem ohranjanju značilnosti stavbne dediščine. Do leta 2050 bo energetsko prenovljenih 74 % enostanovanjskih in 91 % večstanovanjskih stavb (osnutek DSEPS do 2050).

Vsako leto moramo po evropski zakonodaji prenoviti vsaj 3% stavb ožjega javnega sektorja, kar terja tudi pospešeno uvajanje novih finančnih mehanizmov. S koncem leta 2020 je gradnja skoraj nič-energijskih stavb postala obvezna za vse.

Zastavljeni okvir kliče po uspešnem prenosu tehnološko inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte novogradenj in prenov. Primeri dobre prakse na področju trajnostnih, visoko energijsko učinkovitih stavb v Sloveniji dajejo razlog za optimizem in utirajo pot zelenim tehnologijam in sodobnim pristopom tudi pri prenovi stavb. Postopoma v prakso prodira načelo graditve z mislijo na celotni življenjski cikel stavbe.

Temu ta čas sledi tudi priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij. Nacionalni kazalniki trajnostne gradnje, ki nastajajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bodo po pristopu usklajeni z evropskim sistemom Level(s) in vsebinsko prilagojeni nacionalnim okoliščinam graditve stavb.

Pilotni projekti in primeri dobre prakse

Kot primer dobre prakse predstavljamo stavbo v Ljubljani, na kateri je potekala prenova po načelih metodologije »Projekt celovite Energetske Prenove« (PEP), razvite v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.

Energetska prenova večstanovanjske stavbe na Einspielerjevi 25 (E25) v Ljubljani

Kratek opis projekta: Izvedena je bila prenova dvonadstropne delavske stavbe z 20 stanovanji iz leta 1922, ki ima razgibano obliko in je razdeljena na tri dele s tremi ločenimi vhodi. Za financiranje prenove so bila zagotovljena lastna sredstva etažnih lastnikov, sredstva iz rezervnega sklada stavbe, nepovratna sredstva programa Ljubljana – moje mesto (do 25 %), spodbude Eko sklad (do 20 % za toplotno zaščito stavbe) ter možnost faktoringa. Stavba je vpisana v register kulturne dediščine kot del naselbinske dediščine. Ključni vidik projekta je bilo iskanje ustreznega ravnovesja med načeli varstva dediščine in cilji energetske učinkovitosti.

Projekt prenove na E25 je prejel nagrado za uspešno končano prenovo v letu 2024, ki jo podeljuje strokovna komisija Šole prenove in je prikazana v monografiji Prenove, zgodbe o hišah 3.

Slika pred prenovo:

Starejša večstanovanjska hiša z obrabljeno fasado, zelenimi polkni in rdečo streho stoji ob travnatem dvorišču. Na enem od balkonov je oseba, ob desni strani stavbe pa raste veliko drevo.

Slika po prenovi:

Obnovljena večstanovanjska hiša svetlo bež barve z zelenimi polkni stoji ob travnatem dvorišču. Stavba ima več vhodov, mansardna okna in strmo streho, pred njo pa se vidi tudi drevo brez listov.
Preberite več
V nadaljevanju predstavljamo pilotne projekte in primere dobre prakse celovite energijske prenove starejših večstanovanjskih stavb, ki so bili izvedeni s podporo Eko sklada. Projekti prikazujejo različne pristope k financiranju in izvedbi prenov, s poudarkom na sodelovanju etažnih lastnikov, vlogi upravnikov ter kombiniranju nepovratnih sredstev in ugodnih finančnih instrumentov. Med predstavljenimi primeri je tudi pilotni projekt, namenjen testiranju novega finančnega mehanizma, ki bo v prihodnje prispeval k širši uporabi tovrstnih prenov.

Ulica Slavka Gruma 54 v Novem mestu

Kratek opis projekta: Izvedena je bila prenova večstanovanjske stavbe z 18 stanovanji iz leta 1987. Za financiranje prenove so etažni lastniki prejeli kombinacijo nepovratnih sredstev in ugodnega kredita Eko sklada, ki ga bodo 7 let odplačevali iz sredstev rezervnega sklada. V ta namen so zbrali 100 % soglasje in povišali mesečna vplačila v rezervni sklad. Etažne lastnike je v postopku zastopal upravnik Terca d.o.o. Gre za prvi (pilotni) javni razpis, na katerem je Eko sklad etažnim lastnikom ponudil ta način financiranja prenove. Predvideno je, da bo kredit v breme rezervnega sklada poleg nepovratnih sredstev za prenove večstanovanjskih stavb kmalu del redne ponudbe Eko sklada.

Slika pred prenovo:

Večstanovanjski blok z zelenim osrednjim delom fasade in svetlejšima stranskima kriloma stoji ob vhodni poti, obdani z grmovjem. Pod fotografijo je napis »Slika: Fasada pred prenovo«.

Slika po prenovi:

Prenovljena fasada večstanovanjske stavbe v svetlo sivih in belih tonih se dviga ob sončnem vremenu, ob njej pa stojita drevo in parkiran avtomobil. Na dnu slike je napis »Slika: Fasada po prenovi«.
Preberite več

Kamniška cesta 14 v Domžalah

Kratek opis projekta: Izvedena je bila prenova večstanovanjske stavbe s 27 stanovanji iz leta 1966. Za financiranje prenove so etažni lastniki prejeli kombinacijo nepovratnih sredstev in ugodnega kredita Eko sklada, ki ga bodo 3 leta odplačevali iz sredstev rezervnega sklada. V ta namen so zbrali 100 % soglasje in povišali mesečna vplačila v rezervni sklad. Etažne lastnike je v postopku zastopal upravnik Habit d.o.o. Gre za prvi (pilotni) javni razpis, na katerem je Eko sklad etažnim lastnikom ponudil ta način financiranja prenove. Predvideno je, da bo kredit v breme rezervnega sklada poleg nepovratnih sredstev za prenove večstanovanjskih stavb kmalu del redne ponudbe Eko sklada.

Slika pred prenovo:

Pred večnadstropno stanovanjsko stavbo z balkoni je manjše parkirišče z rdečim in sivim avtomobilom. Ob vhodu je nadstrešek, fasada stavbe pa je siva in preprosta.

Slika po prenovi:

Bela večstanovanjska stavba s petimi nadstropji in balkoni stoji ob parkirišču, kjer je parkiranih več avtomobilov. Nad stavbo je delno oblačno nebo, ob straneh pa se vidijo drevesa.
Preberite več

Jakčeva ulica 12 v Novem mestu

Kratek opis projekta: Izvedena je bila prenova večstanovanjske stavbe z 9 stanovanji iz leta 1960. Za financiranje prenove so etažni lastniki prejeli kombinacijo nepovratnih sredstev in ugodnega kredita Eko sklada, ki ga bodo 5 let odplačevali iz sredstev rezervnega sklada. V ta namen so zbrali 100 % soglasje in povišali mesečna vplačila v rezervni sklad. Etažne lastnike je v postopku zastopal upravnik Terca d.o.o. Gre za prvi (pilotni) javni razpis, na katerem je Eko sklad etažnim lastnikom ponudil ta način financiranja prenove. Predvideno je, da bo kredit v breme rezervnega sklada poleg nepovratnih sredstev za prenove večstanovanjskih stavb kmalu del redne ponudbe Eko sklada.

Gre za pilotni projekt, namenjen testiranju novega finančnega mehanizma.

Slika pred prenovo:

Večnadstropna stanovanjska stavba svetlo rjave barve ima več oken in balkonov, obkrožajo pa jo drevesa in visoka trava. Fotografija je posneta podnevi z zunanje strani objekta.

Slika po prenovi:

Večstanovanjska stavba svetle barve s tremi nadstropji in več balkoni stoji ob cesti. Nad stavbo je delno oblačno nebo, ob desni strani pa se vidi drevo in travnata površina.
Preberite več

Novice

Vse novice

Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.
Pet govorcev sedi na odru za mizami med panelno razpravo, osrednja govorka pa govori v mikrofon. V ozadju je projekcijsko platno z logotipi organizatorjev in partnerjev dogodka.
Novica
21/05/25
Z novi praksami do trajnostnih stavb

Na Fakulteti za družbene vede danes poteka druga konferenca Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb »Z novimi praksami do trajnostnih stavb«. Konferenca poteka v sodelovanju s SRIP Pametne stavbe […]

Preberite več

Dogodki

Vsi dogodki

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.

Pobrskajte po knjižnici virov

Pojdi v knjižnico

O projektu

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ozavešča, izobražuje in usposablja s ciljem čim bolj učinkovite transformacije Slovenije v nizkoogljično družbo. S svojimi aktivnostmi partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).

Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.

e-novičnik in obvestila

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Do uspešne uresničitve ciljev lahko prispevate tudi vi. Prijavite se na naš e-novičnik in v e-poštni nabiralnik vam bomo poslali aktualne novice s področja blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb.
GDPR*
Samo1planet
info@samo1planet.si
Langusova ulica 4, 1000, Ljubljana
(01) 478 82 00
Pravna in programska podlaga
Footer divider
Footer divider
Projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in LIFE4ADAPT (101147797 - LIFE23-IPC-SI-LIFE4ADAPT) sta integralna projekta, sofinancirana s sredstvi Evropske unije, Podnebnega sklada in partnerjev projektov. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Podnebni sklad
Sofinancira Evropska unija
© CARE4CLIMATE 2024. Vse pravice pridržane
Izvedba: inHouse Marketing Agency