Kaj veš in kaj misliš, da veš o podnebnih spremembah?
Poznaš vzroke sprememb in ukrepe za blažitev njihov posledic bolje od svojih prijateljev? Reši kviz, preveri svoje znanje in nominiraj prijatelje, da se pomerijo s teboj! Si upaš?
Vsak peti Slovenec meni, da so podnebne spremembe najresnejša težava, s katero se sooča svet, kaže v lanskem letu opravljena raziskava Evropske komisije.
V projektu LIFE IP Care4Climate smo prepričani, da je skrajni čas, da vsi od besed preidemo k dejanjem.
Imamo #Samo1planet in da bi lahko ublažili posledice spreminjanja podnebja, moramo razumeti, kako pride do njih in kje so v tem procesu priložnosti narediti učinkovite spremembe.
Najbolj očitne posledice spreminjanja podnebja so hitre in korenite spremembe značilnosti vremena, kar lahko opazimo vsi. Da pa bi poleg posledic prepoznali tudi vzroke, moramo poznati osnovna dejstva.
V projektu LIFE IP Care4Climate smo prepričani, da je skrajni čas, da vsi od besed preidemo k dejanjem.
Imamo #Samo1planet in da bi lahko ublažili posledice spreminjanja podnebja, moramo razumeti, kako pride do njih in kje so v tem procesu priložnosti narediti učinkovite spremembe.
Najbolj očitne posledice spreminjanja podnebja so hitre in korenite spremembe značilnosti vremena, kar lahko opazimo vsi. Da pa bi poleg posledic prepoznali tudi vzroke, moramo poznati osnovna dejstva.
1. VPRAŠANJE / 10
Kakšna je razlika med vremenom in podnebjem?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Da bi ublažili posledice podnebnih sprememb, torej omilili spremembe vremenskih lastnosti, se moramo združiti v boju proti podnebnim spremembam in spremeniti navade! S hitrim in močnim povečanjem izpustov toplogrednih plinov (primer: CO2 iz kurjenja fosilnih goriv) smo ljudje občutno posegli v Zemljino ozračje. Povečali smo naravni učinek tople grede in ogrozili stabilnost podnebja.
2. VPRAŠANJE / 10
Kaj so toplogredni plini (TGP)?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Toplogredni plini v ozračju imajo sposobnost, da dolgovalovno sevanje Zemljinega površja deloma vpijejo in nato izsevajo nazaj proti tlom. S tem ogrejejo površje in nekaj kilometrov debelo plast ozračja ob tleh. Ta pojav se imenuje učinek tople grede. Glavni toplogredni plini v Zemljinem ozračju so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N20) ter vodna para (H20).
3. VPRAŠANJE / 10
Ozračje se zaradi vse večje količine toplogrednih plinov segreva vse hitreje, posledično pa raste tudi povprečna temperatura zraka. Po zadnjem poročilu znanstvenikov lahko najhujše posledice globalnega segrevanja v prihodnosti še vedno preprečimo, če segrevanje zadržimo pod mejo 1,5 stopinje Celzija do leta 2030 (glede na predindustrijsko raven). Treba pa bo sprejeti hitre in korenite spremembe, tako na ravni posameznika kot na ravni sistema. V največji meri smo za trenutno segrevanje namreč odgovorni ljudje.
Ali veste, koliko odstotkov znanstvenikov se strinja s tem, da je glavni vzrok za globalno segrevanje antropogenega vzroka (posledica človeške dejavnosti)?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je globalna temperatura v zadnjih šestdesetih letih dvignila za približno 0,8 °C, se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za okoli 2 °C.
4. VPRAŠANJE / 10
Zaradi globalnega segrevanja in s tem povezanih podnebnih sprememb se postopoma dviguje tudi gladina morja.
Veste, za koliko centimetrov se v 10 letih v povprečju dvigne gladina morja ob večjem delu obale Evrope?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Gladina morja se bo po optimističnem scenariju do konca 21. stoletja dvignila še za pol metra, po pesimističnem scenariju pa za dodaten meter. Dvig morske gladine nastaja zaradi povečanega dotoka vode v svetovna morja, taljenja ledenikov in segrevanja vode. Posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročamo s povečanimi izpusti toplogrednih plinov, so v slovenskem obalnem območju najbolj izpostavljene soline, koprsko pristanišče, ranljiva pa so vsa obmorska mesta, kot je npr. Piran.
5. VPRAŠANJE / 10
Kaj je največji dejavnik, ki vpliva na segrevanje ozračja oziroma na povečanje izpustov toplogrednih plinov?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Izgorevanje fosilnih goriv (nafta, premog, zemeljski plin) predstavlja ogromen vir toplogrednih plinov. Povzročamo ga z avtomobilskim prevozom, letalskim transportom, porabo energentov in z drugimi dejavnostmi, ki jih omogoča izgorevanja fosilnih goriv. Sem se uvrščajo tudi emisije zaradi porabe elektrike, saj kljub temu da nad temi emisijami nimamo neposrednega nadzora, smo z veliko porabo elektrike posredno odgovorni za sproščanje nastalega CO2.
6. VPRAŠANJE / 10
Eden od glavnih krivcev za hitro in močno povečanje izpustov CO2 je tudi poraba goriva oziroma promet. Poleg avtomobilov je letalski promet eden od največjih virov toplogrednih plinov.
Veste, koliko izpustov CO2 prispeva v ozračje en čezoceanski polet?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Letalski prevozi so resnično velika težava, saj občutno prispevajo k težavi onesnaževanja in ogrevanja ozračja. Kljub temu da radi potujemo, je treba odgovorno premisliti vsakič, ko razmišljamo o nakupu letalske vozovnice. Veliko pa boste naredili tudi z odločitvijo za bolj trajnostne oblike mobilnosti v vsakodnevnem življenju. Življenje brez avtomobila v obdobju enega leta ozračju prihrani povprečno 1,75 tone TPG. Lahko pa tudi že zgolj z bolj ekološkim načinom vožnje prihranite 12–15 % goriva in istočasno prispevate manj TGP.
7. VPRAŠANJE / 10
Velik del TGP izhaja tudi iz trenutno netrajnostnih verig in sistema preskrbe s hrano. Izbira lokalne in pretežno nepredelane ter rastlinske hrane lahko veliko prispeva k izboljšanju na tem področju. Drug dejavnik pa je odpadna hrana.
Koliko kilogramov hrane je v povprečju vsak posameznik v Sloveniji zavrgel v letu 2018?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Ali ste vedeli, da je ocenjeno, da je v teh 68 kilogramih odpadne hrane kar 38 % užitnega dela (ali skorajda 26 kg). Z večjo ozaveščenostjo in s pravilnim odnosom do hrane bi lahko vsaj ta del zmanjšali ali celo preprečili. Z zmanjševanjem odpadne hrane lahko korenito znižate svoj ogljični odtis in prispevate k nižjim izpustom toplogrednih plinov. Zakaj odpadna hrana? Odpadna hrana ni sporna le iz etičnega vidika, ampak je tudi tretji (!) največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov, saj na svetu letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Večino hrane zavržemo, ker ji je potekel rok uporabe ali ker smo je kupili preveč in je nismo porabili ali pa smo nanjo enostavno pozabili. Šteje vsako dejanje, vsak dan!
8. VPRAŠANJE / 10
Ko govorimo o globalnem segrevanju in toplogrednih plinih, je eden od bolj pogosto uporabljenih terminov ogljični odtis.
Veste, kaj je ogljični odtis?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe, merimo ga v tonah ekvivalenta CO2 (t CO2e). Z izračunanim ogljičnim odtisom lahko posameznik ali organizacija prepozna tiste dejavnosti, ki so energetsko najbolj potratne, okolju najbolj škodljive in povzročajo največ izpustov toplogrednih plinov. Na ta način tako dobimo vpogled v to, kje so nujne spremembe. Svoj ogljični odtis lahko izračunate tukaj (povezava na kalkulator).
9. VPRAŠANJE / 10
Ste vedeli, da povprečen Evropejec povzroči za okoli 7 ton toplogrednih plinov na leto? V večini držav v razvoju je primerljiva številka le 2 toni (Vir: Eurostat, 2018).
Povprečen ogljični odtis posameznika v Sloveniji pa znaša?
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Povprečen ogljični odtis prebivalca Slovenije je občutno previsok. Količino emisij toplogrednih plinov, za katere smo odgovorni kot posameznik ali del družbe, moramo v Sloveniji nujno znižati za kar 4-krat!
Seveda pa kot posamezniki ne smemo biti sami v boju proti podnebnim spremembam. Prav je, da od odločevalcev na državnih in občinskih ravneh zahtevamo dejanja v smeri zmanjševanja toplogrednih plinov ter spodbujanje sprememb navad v vsakodnevnem življenju.
Seveda pa kot posamezniki ne smemo biti sami v boju proti podnebnim spremembam. Prav je, da od odločevalcev na državnih in občinskih ravneh zahtevamo dejanja v smeri zmanjševanja toplogrednih plinov ter spodbujanje sprememb navad v vsakodnevnem življenju.
10. VPRAŠANJE / 10
Če želimo postati podnebno nevtralni do leta 2050, mora biti ogljični odtis posameznikov na letni ravni precej manjši kot:
Poskusi ponovno, odgovor žal ni pravilen.
Nikar ne mislite, da kot posameznik in kot del družbe nimate vpliva. Začnite s spremembami pri sebi in v svojem okolju. Aktivirajte se in bodite glas planeta. Začnite pri treh področjih, na katera ima vpliv vsakdo od nas: trajnostna in aktivna mobilnost, odgovoren odnos pri izbiri in nakupu hrane ter varčevanje z energijo.
POPOLNOMA JASNO
Čestitamo. Odlično teoretično znanje. Iskreno upamo, da ga živiš tudi v praksi. Pomembno je, da vsi skupaj s svojim ravnanjem zmanjšujemo prispevek toplogrednih plinov ter širimo znanje v okolju. Imamo samo en planet in zanj moramo poskrbeti.
DELNO JASNO
Bravo, kar nekaj vedenja že imaš. Upamo, da so ti bile nove informacije zanimive in so te spodbudile k spremembam nekaterih navad. Imamo samo en planet in zanj moramo poskrbeti.
JASNI SE
Vsak dan izvemo nekaj novega. Podnebne spremembe so zelo akuten problem našega časa, zato nas veseli, da smo ti lahko povedali nekaj novih dejstev. Imamo samo en planet in zanj moramo poskrbeti.
Planet potrebuje zaveznike!
Če želiš sodelovati v vseslovenskem gibanju, katerega cilj je zmanjševanje ogljičnega odtisa Slovenije in tako skrb za naš planet, se prijavi na naše novice.
Če želiš sodelovati v vseslovenskem gibanju, katerega cilj je zmanjševanje ogljičnega odtisa Slovenije in tako skrb za naš planet, se prijavi na naše novice.
Uspešno ste se prijavili na naše novice.
Elektronski naslov že obstaja.
Napaka.
Obveščali te bomo o pobudah in akcijah ter s teboj delili zanimiva dejstva ter primere dobre prakse.
Povabi prijatelje, sorodnike in znance, da se tudi oni preverijo v kvizu in tako morda izvedo kaj novega.
Viri: