Z znanstvenim podnebnim monologom v spremembe
- 08. June 2021
- 10 min

Pri WWF Adria so v želji po tem, da bi čim bolj poljudno opozorili na podnebne spremembe in njihov vpliv na svetovna morja, pripravili projekt, ki informira z novim pristopom. Hrvaške avtorice Karla Crnčević, Sanja Milardović in Sandra Vlašić so oblikovale znanstvene monologe, kiizhajajo iz znanstvenih raziskovanj o ribiških proizvodih in ljudeh, ki so od njih odvisni. Besedila so interpretirali igralka Tina Vrbnjak ter igralca Boris Cavazza in Peter Harl. Za glasbo in oblikovanje zvoka je poskrbel Tim Žibrat, za video podobo (dveh videov) pa Boštjan Selinšek.
V sklopu projekta Fish Forward, ki ozavešča o družbenih in okoljskih vplivih rabe ribiških proizvodov, so nastali znanstveni monologi, tri emocionalne avdio (in video) zgodbe popolnoma različnih slogov in pristopov, s katerimi želi WWF Adria ljudem približati znanstvena dognanja o svetovnih morjih.
Kakšno zvezo ima naša ribja plošča z ljudmi v državah v razvoju ali taljenjem ledenikov? Zakaj bi nas moral zanimati nelegalen ribolov na odprtem morju Indijskega oceana, pa tudi dejstvo, da ženske predstavljajo kar 90 % zaposlenih v procesu predelave ribiških proizvodov na kopnem?
Podnebne spremembe imajo škodljive učinke na svetovni ravni, občutijo pa se ne le na kopnem, temveč tudi na morju: “Mnoge vrste se v iskanju za hrano in boljšimi pogoji selijo, druge izginjajo. Dodatni pritisk na ribje staleže poleg prelova in uničevanja habitatov številne obalne skupnosti občutijo že danes. Manj rib pomeni manj hrane in manj prihodka za tiste, katerih življenje je odvisno od morja, vsaka sprememba pa ima daljnosežen vpliv na naravo, gospodarstvo in družbo v celoti,” opozarjajo v svetovnem skladu za naravo Adria (WWF Adria).
Kaj pa če tisto, kar se danes zdi samoumevno, jutri ne bo več na voljo? O tem govori znanstveni monolog Recept za tuno. Človeštvo gre naprej, s tem pa tudi spremembe v morjih in oceanih. Bolj kot so spremembe vidne, bolj zapleteni so vzroki in bolj prepletene so povezave med njimi.
“V času zdravstvene krize ljudje pozabljamo na naravo, izgubo biodiverzitete, podnebne spremembe, prazne oceane. Poznan francoski oceanograf Cousteau je dejal, da ljudje varujejo tisto, kar imajo radi, kar ljubijo, in Slovenci imamo izredno radi morje. Varovanje narave pa zahteva spremembo našega odnosa, obnašanja in velik potencial za takšno spremembo leži v skupnem delovanju znanosti in umetnosti. Umetnost je tista, ki v nas sproži emocije, refleksijo, in verjamem, da bomo v prihodnosti združili moči ter ohranili tisto, kar nas osrečuje,” je dejala Katarina Trstenjak, predstavnica WWF Adria v Sloveniji.
Kaj se dogaja z ženskami v ribištvu, ki so nevidne, a nujne za njegov obstoj? Avtorica teksta, Hrvatica Karla Crnčević, se na delo žensk ozre z lokalnega vidika ter obravnava tovarne za predelavo rib. Takšnih tovarn je bilo v vzhodnem Jadranu približno 60, od tega polovica na otokih in tudi v naši Izoli so bile.
Te tovarne so močno vplivale na obalna in otoška območja, skupnosti in odnose ter na pridobitev enakopravnosti številnih žensk, pojasnjujejo. Tovarne so imele vzpone in padce, borile so se z osiromašenimi staleži majhnih ‘modrih rib’, modernizacijo, svetovnim trgom, turizmom, predelavo in privatizacijo. Danes jih je le še nekaj. “Tekst je nastal v procesu pridobivanj informacij iz znanstvenih člankov in dokumentiranih intervjujev z delavkami. Po zaprtju tovarn še danes ženske pogosto delajo na svojih domovih. Poleg ponavljajočih se brezplačnih gospodinjskih opravil na njihova pleča pade tudi delo predelave rib, znotraj družine, pogosto brez nadomestila,” je povedala Karla Crnčević, avtorica monologa.
Poročilo WWF “Opolnomočenje žensk v morskih skupnostih za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb” iz septembra 2019 opozarja na potrebo po opolnomočenju žensk v evropskih pomorskih politikah in potrebo po boljšem vključevanju žensk v politike varovanja okolja, s čimer bi se zagotovili dobava trajnostnih ribiških proizvodov in svetovna varnost preskrbe s hrano. “Vključevanje žensk je pomembno ne le zato, da bi bile vidne, temveč tudi za čim boljšo uporabo različnih dopolnilnih veščin in vlog, ki jih lahko ženske in moški prispevajo k skupnemu in trajnostnemu upravljanju morskih virov ter s tem k ustvarjanju trajnostne prihodnosti,” zaključuje Danijel Kanski iz WWF Adrie.