Trajnostna gradnja
- 15. November 2021
- 2 minuti
Prednosti trajnostne gradnje so okoljske, družbene in ekonomske, zato je izrednega pomena, da gradimo in prenavljamo trajnostno. Pri gradnji ali prenovi je treba razmisliti, kaj se bo stavbo dogajalo tudi ob verjetnih podnebnih spremembah in po izteku njene življenjske dobe.
Ljudje v stavbah preživimo skoraj 90 % časa, zato imajo te pomemben vpliv na naše zdravje, počutje, uspešnost in varnost, pišejo v Večerovi prilogi Fokus. Obenem so stavbe velik potrošnik energije in materialov, vplivajo na okolje ter so drage za vzdrževanje. A gre tudi drugače.
Trajnostna gradnja je eno najučinkovitejših sredstev za izboljšanje našega življenja in varovanje okolja, saj lahko učinkovito prispeva k doseganju globalnih trajnostnih ciljev, kot so blaženje podnebnih sprememb, ustvarjanje trajnostnih in uspešnih skupnosti ter spodbujanje gospodarske rasti.
»Najbolj preprosto bi trajnostno gradnjo lahko označili kot gradnjo, pri kateri ne zasledujemo le trenutnih uporabnikovih prioritet in kratkoročnih investitorjevih ekonomskih interesov, pač pa ob tem skrbno pretehtamo, kaj se bo s stavbo dogajalo v njenem celotnem življenjskem ciklu, tudi ob verjetnih podnebnih spremembah in morebitni drugačni namembnosti, in kako bo to vplivalo na njene prebivalce, kakovost bivanja, stroške in okolje,« nam je pojasnila dr. Marjana Šijanec Zavrl, vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK.
Pri trajnostni gradnji se več pozornosti posveča trajnostnemu ravnanju s pitno vodo, notranjemu okolju, kakovosti notranjega zraka, toplotnemu, vidnemu in zvočnemu ugodju. Načrtovalci stavb razmišljajo v smeri, da naj po izteku življenjske dobe stavba in njeni sestavni deli ne predstavljajo odpada, temveč surovino za nove reciklirane proizvode. Mogoča je tudi ponovna uporaba ali izraba snovi za gorivo, namesto, da bi kot gradbeni odpadki končali na deponiji.
Gradbeni strokovnjaki glede trajnostne gradnje svetujejo sledeče:
- O pričakovanjih glede trajnostnega načrtovanja stavbe se je treba pogovoriti že v zgodnjih fazah načrtovanja.
- Ob razvoju je treba zasledovati energetsko učinkovitost stavbe in predvideti rabo obnovljivih virov energije.
- Uporaba gradbenih materialov in proizvodov s čim manjšim ogljičnim odtisom, prednost pa imajo naravne surovine, ki so proizvedene s čim manjšo porabo energije.
- Izogibanje dolgim transportnim potem, bodisi pri surovinah za gradbene proizvode bodisi pri transportu med gradnjo stavbe.
- Poskrbeti je treba za kakovostno prezračevanje stavbe in zadostno osvetljenost površin.
- Pomembna je učinkovita raba vodnih virov v fazi uporabe stavbe.
Načrt za doseganje podnebne nevtralnosti Evropski zeleni dogovor močno posega tudi na področje stavb in grajenega okolja. EU želi prispevati k omejevanju globalnega segrevanja ozračja za največ 1,5 stopinje do leta 2050.
»Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot tudi zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu so nujni za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini,« pravi Šijanec Zavrlova in dodaja: »Ob tem velja izpostaviti, da bodo stavbe, ki jih gradimo danes, v času svoje uporabe izpostavljene drugačnim klimatskim pogojem, saj segrevanje ozračja, ki ga le stežka obvladujemo, pomeni več vročinskih valov, ekstremnejše padavine z možnostjo poplav in večjo rabo energije predvsem na račun potreb po hlajenju. Trajnostna gradnja je torej pomembna tako v globalnem smislu, kot za naše lokalno okolje in za posameznika.«
