Ponovna uporaba konstrukcijskega lesa
Odslužen les je lahko celo bolj kakovosten od novega
- 26. October 2021
- 3 minute
Zaradi izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe in omejenost naravnih virov, sta tudi v gradbeništvu smiselna uporaba obnovljivih materialov. Zato je ponovna uporaba lesa predmet raziskave, ki se ukvarja z vprašanjem, kako uporabiti les iz obstoječih stavb, zlasti kot konstrukcijski material v čim manj predelani obliki.
Evropski projekt InFutUReWood, v katerem sodeluje tudi Slovenija, se ukvarja z vprašanjem, kako ponovno uporabiti les iz obstoječih stavb, zlasti kot konstrukcijski material v čim manj predelani obliki. Projekt se je začel marca 2019 in združuje 22 raziskovalnih organizacij in industrijskih partnerjev iz Danske, Finske, Irske, Nemčije, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije.
Cilj projekta je opredeliti ključna problemska področja in predlagati tehnične in metodološke rešitve za njihovo reševanje, pišejo v časopisu Delo. To znanje bo nato preneseno v industrijo, da bi se izognili nenamernim in nepotrebnim težavam za prihodnje generacije.
Zaradi izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe in omejenost naravnih virov, sta tudi v gradbeništvu smiselna uporaba obnovljivih materialov in načrtovanje objektov, ki med gradnjo, uporabo in po preteku njihove življenjske dobe ne obremenjujejo okolja.
Prednosti uporabe odsluženega lesa
V sklopu projekta se trudijo, da bi odslužen les uporabili kot nosilne elemente neki konstrukciji. Les na novo življenje pripravijo tako, da ustvarijo čim manj nepotrebnih odpadkov. Če ima še dobre mehanske lastnosti, ga minimalno vnovič obdelajo in uporabijo kot nosilni element. Tako preprečijo, da bi bilo že v prvi fazi dober les treba odložiti na odlagališče ali spremeniti v brikete za kurjavo. To bi morala biti zadnja faza življenjskega cikla lesa. Boljša zasnova konstrukcije oziroma načrtovanje lesene gradnje na način, ki predvideva lažjo demontažo ob koncu življenjske dobe zgradbe pa pomeni tudi večji izplen odsluženega lesa.
Prednosti take prakse sta manj odlaganja odpadkov in manjša poraba surovin. V projektu pa proučujejo pa tudi manj očitne prednosti, kot je poraba energije za odstranjevanje, obdelavo in čiščenje odsluženega lesa. Kombinacija vseh naštetih metod lahko življenjsko dobo lesa kot materiala podaljša za več desetletij, s tem pa prispeva k blaženju podnebnih sprememb.
Načine za oceno kakovosti oziroma razvrščanje recikliranega lesa v trdnostne razrede še raziskujejo, saj je prav to bistven podatek za nadaljnje projektiranje po evropskih standardih. Čim več znanja o materialu pa poskušajo dobiti z neporušnimi in porušnimi laboratorijskimi preiskavami odsluženega lesa iz realnega okolja.
Začetni rezultati izmere trdnosti odsluženega smrekovega in hrastovega lesa kažejo, da imata nekoliko manjšo trdnost od novega, vendar razlike niso velike in trdnost je še vedno v območju novega. Za zdaj rezultati testiranja kažejo, da je potencial ponovne uporabe odsluženega lesa velik.
Pri menjavi strešne kritine velikokrat zamenjajo tudi celotno ostrešje, čeprav je konstrukcijsko material še vedno povsem uporaben. Tak material bi lahko ponovno uporabili ali obnovili. Včasih se zgodi celo, da je odslužen les še vedno bolj kvaliteten od novega.
