Nasveti za zmanjševanje količin odpadne hrane v gospodinjstvu
- 10. May 2022
- 3 minute

Na pomembnost zmanjšanja količine odpadne hrane smo že opozarjali s pomočjo vplivnežev, ki so pripravili številne nasvete za zmanjševanje odpadne hrane pri nakupovanju, kuhanju in shranjevanju. Prav ničesar nam ni treba zavreči ob toliko dobrih predlogih, pri točnih receptih pa si lahko pomagamo s spletom.
Nakupovanje:
- Za en teden vnaprej si sestavimo jedilnik.
- Pregledamo, kaj od sestavin, ki jih še imamo, je potrebno porabiti najprej, nato pa naredimo nakupovalni seznam, s katerim se odpravimo v trgovino.
- V trgovino se ne odpravimo lačni, saj je velika verjetnost, da bomo takrat kupili več, kot v resnici potrebujemo.
- Nekajkrat na leto porabimo vse zaloge iz hladilnika in shrambe ter šele nato naredimo nov večji nakup.
Shranjevanje:
- Pospravimo in uredimo hladilnik ter shrambo tako, da namestimo živila s krajšim rokom trajanja spredaj, tista z daljšim rokom trajanja pa zadaj.
- Če smo česa kupili preveč ali pa nam ostaja iz katerega drugega razloga, to živilo zamrznemo in ga tako ohranimo za poznejšo uporabo.
- Ostanke obrokov shranimo v stekleno embalažo. Tako bomo težje pozabili nanje, saj bomo jasno videli, kaj je v njej.
- Če smo skuhali preveč, ostanke jedi pojemo naslednji dan za malico ali pa iz njih pripravimo nove jedi.
Kuhanje:
- Star kruh lahko porabimo za drobtine, iz njega naredimo popečene kruhove kocke za v juho, ga uporabimo v cmokih in polpetah ali pa ga popečemo za topel sendvič.
- Iz preveč zrelih banan lahko naredimo kolačke, bananin kruh, jih spremenimo v sadni napitek ali pa zamrznemo in naredimo sladoled.
- Presežke sadja lahko kadar koli zakuhamo v marmelado, kompot ali sadno omako.
- Presežke zelenjave prekuhamo v kremno juho, naredimo omako ali pa jo vložimo.
- Riž, ki je ostal od kosila, spremenimo v rižev narastek za večerjo.
- Iz ostanka pečene ali kuhane zelenjave, ki smo jo imeli za prilogo, skuhajmo juho.
- Ostanek kremne juhe lahko zgostimo in uporabimo kot omako.
- Pretlačen krompir uporabimo za njoke, iz beljakov naredimo beljakove piškote, iz ostanka testenin pa pripravimo testeninsko solato z zelenjavo.
- En dan v tednu namenimo ostankom. Porabimo čim več ostankov sadja in zelenjave ter mlečnih in mesnih živil, ki so najhitreje pokvarljiva.
“Porabiti do” in “Uporabno (najmanj) do”
Pozorni smo lahko tudi na oznake roka uporabe na embalaži.
“Porabiti do” označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Ta oznaka je navedena na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso in delikatesni ter podobni izdelki. Po preteku tega datuma pred uporabo živilo dobro preglejte in povonjajte, šele nato se odločite o njegovi uporabi.
“Uporabno (najmanj) do” pa označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Pri preverjanju ustreznosti se lahko zanesemo na svoj nos in oči.
Količino odpadne hrane lahko zmanjšamo tudi takrat, ko obiščemo restavracijo. Naj nam ne bo nerodno vzeti domov hrane, ki je nismo mogli pojesti.
Ne pozabimo – če smo hrano zavrgli:
- smo zavrgli vse naravne vire, ki so bili porabljeni za njeno pridelavo;
- smo za ravnanje z zavrženo hrano porabili dodatne naravne vire;
- so se pri razkrajanju hrane sprostili toplogredni plini.
Z zmanjševanjem količine odpadne hrane torej zmanjšamo porabo naravnih virov in količino toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, ter tako spreminjamo podnebje na bolje.
Zmanjševanja količine odpadne hrane pa se lahko lotite tudi s pomočjo dnevnika odpadne hrane. S tem boste pomagali pri oblikovanju ukrepov za zmanjšanje njenih količin, hkrati pa v vašem gospodinjstvu preverili, koliko hrane zares zavržete in katera hrana vam največkrat ostaja. Tako boste lažje sprejeli majhne spremembe v vsakdanjem življenju in prihranili denar.