Primer dobre prakse
15 dobrih praks urbanega razvoja
- 17. December 2020
- 3 minute branja
IPoP, inštitut za politike prostora, je z razpisom Mesta >> mestom izbral 15 praks trajnostnega urbanega razvoja. Iskali so prakse s celovitimi pristopi, ki dobro delujejo in imajo pozitivne rezultate.
Z razpisom so občine in javna podjetja pozvali, naj posredujejo svoje dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, Mojca Švajger z Občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z IPoP je iz nabora 29 prejetih prijav izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa URBACT o trajnostnem celostnem urbanem razvoju. Utemeljitev izbora je na voljo tukaj.
Nagrajene prakse
- Za cvetoči Bohinj – Trajnostna mobilnost v Bohinju, Občina Bohinj (Celovit pristop umirjanja prometa turistične destinacije s skrbjo za varovanje in ohranjanje narave v najbolj občutljivih in obleganih predelih Bohinja.)
- Zdrava Črna, Občina Črna na Koroškem (Črna na Koroškem skrbno načrtuje infrastrukturo in spodbuja aktivnosti, ki prispevajo k večji telesni aktivnosti, zdravemu življenjskemu slogu in aktivnemu pristopu k izboljšanju lastnega počutja in zdravja.)
- Participacija za prenove otroških igrišč, Občina Kočevje (Kočevje pri načrtovanju prenove otroških dvorišč upošteva želje, pobude in potrebe otrok.)
- Ureditev mirujočega prometa v okolici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem na regionalni cesti, Občina Krško (V Krškem so z domiselnimi talnimi poslikavami na regionalni cesti uspeli umiriti hitrost prometa ob osnovni šoli.)
- Skupno zeleno – okolju prijazno javno naročilo pisarniškega papirja in higienskih papirnatih proizvodov, Javni holding Ljubljana (Ljubljana z zelenim javnim naročanjem pisarniškega in higienskega papirja skrbi za zapiranje lokalnih snovnih tokov in spodbuja zeleno gospodarstvo ter trajnostni razvoj.)
- Kavalir, Ljubljanski potniški promet (Manjša električna vozila v Ljubljani dobro dopolnjujejo javni mestni prevoz in omogočajo premikanje starejših, gibalno oviranih in drugih po območju, zaprtem za promet.)
- Preobrazba starega mestnega avtobusa v mobilni mladinski center – Ljuba in Drago, Mestna občina Ljubljana (Ljubljana je s preureditvijo odsluženega mestnega avtobusa pridobila mobilni mladinski center, ki omogoča izvajanje mladinskega programa v soseskah, kjer primanjkuje mladinske infrastrukture.)
- “Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle” – Pozna košnja javnih površin Mestne občine Ljubljana z namenom ohranjanja biodiverzitete, Mestna občina Ljubljana (Ljubljana s pozno košnjo zelenih površin v mestu skrbi za ohranjanje biodiverzitete v mestu in zmanjšuje stroške vzdrževanja.)
- Pilotna proizvodnja sekundarnih gradbenih materialov – Proizvodnja montažnih blokov iz recikliranih agregatov in dela ostalih nenevarnih gradbenih odpadkov, Javno podjetje Nigrad Maribor (S projektom CINDERELA (H2020) je Javno podjetje Nigrad Maribor vzpostavilo pilotno proizvodnjo montažnih blokov iz recikliranih nenevarnih gradbenih odpadkov, s čimer uresničuje cilje krožnega gospodarjenja mesta.)
- Preureditev območja Koroške ceste z Glavnim trgom, Mestna občina Maribor (Celovita arhitekturna preureditev prostora, primarno namenjenega avtomobilskemu prometu, v javni prostor, namenjen ljudem, ki ima boljše družbene, gospodarske in okoljske učinke.)
- BUSKO – označitev postajnih točk, Mestna občina Novo mesto (V Novem mestu so za dodatno varnost otrok na postajah šolskih avtobusov poskrbeli z dodatno označitvijo, ki opozarja voznike na prisotnost otrok na postajni točki.)
- Kolesarska doživetja v Slovenj Gradcu in na podeželju, Mestna občina Slovenj Gradec (Slovenj Gradec izvaja inovativne aktivnosti, s katerimi spodbuja kolesarjenje za opravljanje kratkih poti in prostočasno dejavnost ter obenem krepi lokalno gospodarstvo.
- Sožitje na grajskem vrtu – oživiti, odpreti (g)rajski vrt, v katerem gradimo živo, odprto, vključujočo in solidarno skupnost, Občina Škofja Loka (Škofja Loka je opuščeno površino ob Loškem gradu preuredila z vključevanjem oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki za te vrtove skrbijo in izdelujejo izdelke iz vzgojenih dišavnic.)
- Ko pokopališče postane park – Prenova trboveljskega pokopališča: prostorske rešitve in zmanjševanje odpadkov, Občina Trbovlje (Prenova pokopališča v Trbovljah je omogočila optimizacijo rabe prostora ter zmanjševanje količin odpadnih sveč in drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališču.)
- Promocija kolesarjenja in novih kolesarskih povezav v Velenju, Mestna občina Velenje (Velenje je za spodbujanje trajnostne mobilnosti z javnostmi vzpostavilo enotno grafično podobo, ki združuje vse projekte pod istim znakom in sloganom.)
-
Energetska učinkovitost
-
Nizkoogljična družba
-
Odpadna hrana
-
Trajnostna mobilnost
-
Upravljanje zemljišč in gozdov
-
Zeleno naročanje
