Prednost lokalni rastlinski hrani
Zakaj in kako se prehranjevati na podnebju prijaznejši način?
- 18. February 2022
- 4 minute
Hrana rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora veliko manjši ogljični odtis. Na svoj ogljični odtis lahko zato najbolj vplivamo z izbiro vrste hrane, ki jo kupujemo in uživamo.
Proizvodnja hrane pogosto uničuje naravne habitate in prispeva k izumrtju vrst. To nas stane veliko denarja, a kar je pomembneje, današnji sistemi razkrivajo globoke neenakosti in krivice v naši družbi. Več kot 40 odstotkov ljudi na svetu si ne more privoščiti zdrave prehrane, medtem ko se tretjina pridelane hrane zavrže, navaja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Z izbiro hrane in načinom njenega uživanja lahko vplivamo na zdravje svojega planeta in način delovanja kmetijsko-živilskih sistemov.
Ogljični odtis pridelave hrane živalskega izvora je dvakrat večji
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v vodniku Podnebni meni navaja, da sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh izpustov antropogenih toplogrednih plinov (TGP) v svetovnem merilu. To vključuje izpuste, ki nastajajo pri proizvodnji, predelavi, distribuciji, porabi hrane in pri ravnanju z odpadno hrano. Največji delež vseh izpustov izhaja iz kmetijstva in rabe zemljišč ter sprememb v njihovi rabi (krčenje gozdov za pridobivanje novih kmetijskih površin, pretežno za pridelavo krme za intenzivno živinorejo). Kar 70 % krčenja tropskega gozda lahko pripišemo kmetijski proizvodnji.
Kmetijstvo je tudi velik porabnik vode – porabi približno 70 % vode na svetovni ravni ter hkrati povzroča njeno onesnaževanje s čezmerno rabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin.
Za proizvodnjo mesa in mleka so potrebne več kot štiri petine vseh kmetijskih zemljišč, medtem ko meso in mlečni izdelki zagotavljajo le 18 % kalorij in 37 % beljakovin za človeško prehrano.
Na svoj ogljični odtis lahko torej najbolj vplivamo z izbiro vrste hrane, ki jo kupujemo in uživamo. Prevozi, pakiranje ali distribucija so pri tem precej manj pomembni.
Vir: Podnebni meni (povzeto po članku)
Ogljični odtis pridelave rastlinske hrane na svetovni ravni obsega 29 % vseh povzročenih emisij oskrbovalne verige s hrano, ogljični odtis pridelave hrane živalskega izvora pa je skoraj dvakrat večji.
Če na naših krožnikih kraljuje pretežno rastlinska hrana, smo okolju veliko bolj prijazni. Na kakšen način pa še lahko prispevamo?
Kakšna je okolju prijaznejša prehrana?
S spremembo prehranjevalnih navad ne bomo rešili podnebne krize, a podnebne krize ne moremo ustrezno nasloviti brez spremembe prehranjevalnih navad. (Umanotera)
Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo trajnostno prehrano opredeljuje kot prehrano »z majhnimi vplivi na okolje, ki prispeva k prehranski in hranilni varnosti ter zdravemu življenju sedanjih in prihodnjih generacij. Ščiti in spoštuje biotsko raznovrstnost in ekosisteme, je kulturno sprejemljiva, ekonomsko pravična in cenovno dostopna, ima dovolj hranil, je varna in zdrava, hkrati pa optimalno izkorišča naravne in človeške vire.«
Podnebju prijaznejšo hrano pa v Umanoteri opisujejo kot hrano, ki:
- je večinoma rastlinskega izvora
Hrana rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora veliko manjši ogljični odtis, saj je živinoreja največji vir izpustov TGP v kmetijstvu. Poleg tega velik del živinske krme prihaja iz držav, kjer zaradi njene pridelave izsekavajo tropske gozdove, ki so najpomembnejši ponor CO2.
2. je pridelana sonaravno – ekološko ali biodinamično
Pridelava hrane na sonaraven način povzroča manjše izpuste toplogrednih plinov od konvencionalnega kmetijstva in ima kar najmanjši vpliv na okolje, saj pri tem načinu pridelave ni dovoljena uporaba kemično-sintetičnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin, poleg tega pa ohranja rodovitnost tal. Taka tla so zato tudi odpornejša na ekstremne vremenske dogodke, ki so posledica podnebnih sprememb.
3. je pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz pravične trgovine
Lokalno pridelana hrana ima nižji ogljični odtis, saj zaradi bližine mesta pridelave prepotuje manj kilometrov od pridelovalca do končnega potrošnika. Na ta način se občutno zmanjšajo izpusti TGP, ki bi drugače nastali zaradi transporta z ladjo, letalom, vlakom ali tovornjakom. Lokalno pridelana hrana je običajno bolj sveža, saj je bila pobrana ustrezno zrela, pred prodajo pa ni prepotovala celega sveta. Nenazadnje pa z nakupom lokalno pridelane hrane podpiramo pridelovalce v naši okolici in prispevamo k trajnostnemu razvoju podeželja.
Pri nakupu živil iz drugih delov sveta (kava, čaj, čokolada …) izberimo izdelke iz pravične trgovine, ker s tem podpiramo pravično in stabilno plačilo za male pridelovalce v državah svetovnega juga, varne in zdrave delovne pogoje za pridelavo hrane, prepoved otroškega dela, enakopravnost spolov pri plačilu in odločanju ter v večini primerov tudi okolju prijaznejšo proizvodnjo hrane.
4. je sezonska
Z izbiro sezonske hrane prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo pri skladiščenju in obdelavi za upočasnitev staranja. Takšna hrana je tudi bolj sveža in okusna ter ima višjo hranilno vrednost in manjšo vsebnost morebitnih ostankov kemikalij. Z nakupom sezonske hrane se prav tako izognemo nakupom proizvodov iz ogrevanih rastlinjakov, ki so veliki porabniki energije.
5. je čim manj predelana
Manj predelana hrana ima nižji ogljični odtis, saj so predelovalni procesi pogosto energetsko intenzivni. Poleg tega s tem poskrbimo za svoje zdravje, saj z vsako dodatno predelavo hrana izgublja pomembna hranila, pogosto se tudi povečuje vsebnost konzervansov, sladil in maščob v njej.
6. je čim manj zapakirana
Zaradi vse večje težnje po uživanju vnaprej pripravljene hrane je ta vse pogosteje zapakirana v plastično embalažo, ki jo po uporabi zavržemo. Odpadna plastika počasi razpada na odlagališčih ali pa je sežgana v sežigalnicah, oboje pa povzroča izpuste toplogrednih plinov. K njihovemu zmanjšanju prispevamo tako, da kupujemo hrano, ki je čim manj zapakirana.
7. ne pristane med odpadki.
Zavržena hrana je velik ekonomski, socialni in okoljski problem, zato je eno izmed pomembnejših načel podnebju prijaznejšega načina prehranjevanja tudi zmanjševanje nastajanja odpadne hrane. Med njenim razkrajanjem se namreč sprošča metan, ki je plin z velikim toplogrednim učinkom, poleg tega z zavrženjem še užitne hrane izgubljamo vire, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo. Tako je v EU na letni ravni s hrano zavržene toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero, hkrati pa je za pridelavo hrane, ki je nato zavržena, na svetovni ravni namenjenih 28 % vseh pridelovalnih površin v kmetijstvu.
Kje začeti?
Za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo je pomembno, da čim bolj upoštevamo vseh sedem smernic podnebju prijaznejšega prehranjevanja. Največ pa bomo prispevali, če se bomo odločili za več rastlinskih in manj živalskih živil.
Ker taka sprememba pogosto ni lahka, je bolje, če začnemo postopoma ter za začetek uvedemo en brezmesni dan na teden. Motivacijo lahko poiščemo v vegetarijanskih in veganskih društvih, navdih za rastlinske obroke pa poiščemo na spletu ali družbenih omrežjih.
V knjižici receptov za podnebju prijaznejše različice tradicionalnih slovenskih jedi Babičina podnebna kuharica, ki so jo pripravili v Umanoteri, so zbrani recepti, ki temeljijo na smernicah podnebju prijaznega prehranjevanja, knjižica pa nudi tudi mnoge namige in nasvete posameznikom, ki se odločajo za okolju bolj prijazno kuhinjo.
