Funkcije mokrišč delujejo 24 ur na dan za vse nas.
Svetovni dan mokrišč
- 02. February 2023
- 3 minute
Mokrišča so ključnega pomena za ljudi in naravo, saj nam zagotavljajo večino pitne vode, so vir hrane, shranjujejo več ogljika kot gozdovi in so življenjsko okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst, izginjajo pa trikrat hitreje kot gozdovi in so najbolj ogrožen ekosistem na Zemlji.
Mokrišča so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Lahko so slana ali sladka, celinska ali obalna, naravna ali antropogena, v svoji okolici pa jih najpogosteje poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek, jezera, ribnike in še kaj.
Kakšen je pomen mokrišč?
Mokrišča so ključnega pomena za ljudi in naravo.
– Zagotavljajo nam večino pitne vode.
– So vir hrane.
– Shranjujejo več ogljika kot gozdovi.
– Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih.
Zaradi nazadnje omenjenega jim rečemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce ter ptice. V mokriščih domuje na tisoče rastlinskih vrst, številne pa so odvisne od posebnih življenjskih okolij in edinstvenih okoliščin prav določenega mokrišča.
Mokrišča delujejo kot naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. So naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. So kot spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše ter zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev. Tako prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe.
Mokrišča v Sloveniji
Tudi v Sloveniji imamo številna mokrišča, med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006). Preostala znana in turistično dobro obiskana mokrišča pa so: naravni rezervat Zelenci, Lovrenško barje na Pohorju, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, naravna rezervata Škocjanski zatok in Ormoške lagune, Ljubljansko barje, šotna barja na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku, krajinski park Pivška presihajoča jezera ter Sečoveljske soline in naravni rezervat Škocjanski zatok.
Zakaj so v nevarnosti?
Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi in so najbolj ogrožen ekosistem na Zemlji. V samo 50 letih – od leta 1970 naprej – je bilo izgubljenih 35 % svetovnih mokrišč. Izgubo mokrišč povzročajo človekove dejavnosti, kot so izsuševanje in zasipavanje mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje, prelov in čezmerno izkoriščanje virov, pripomorejo pa tudi z njimi povezane širjenje invazivnih vrst ter podnebne spremembe.
Kaj lahko storimo?
Izboljšati moramo zavedanje o mokriščih, da preprečimo njihovo hitro izgubo ter spodbudimo ukrepe za njihovo ohranitev in obnovo. Za obnovo mokrišč sta namreč pomembna sodelovanje in povezovanje ključnih deležnikov: znanstvenikov, učiteljev, javnega in zasebnega sektorja, plačnikov, vodij skupnosti in posameznikov, ki jim ni vseeno.
Svetovni dan mokrišč je dobra priložnost za izboljšanje razumevanja ljudi glede teh kritično pomembnih ekosistemov. »Oživimo in obnovimo osiromašena mokrišča« je tema svetovnega dneva mokrišč 2023, ki poudarja pomen obnove, saj lahko le dobro obnovljena mokrišča še naprej opravljajo svojo okoljsko nalogo.
Posamezniki lahko že danes začnemo z zniževanjem ogljičnega odtisa in spreminjanjem svojih navad v bolj trajnostne. Preverite Moja dejanja in začnite že danes.
