21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Gozdna zemljišča so ključna zemljiška kategorija v sektorju »raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo« (LULUCF). Ta sektor je edini, ki lahko zagotavlja ponore toplogrednih plinov in s tem prispeva k blaženju podnebnih sprememb. A le gozd, ki je v dobri »formi«, se lahko prilagaja na podnebne spremembe.
Mednarodni dan gozdov
Slovenski gozdovi in podnebne spremembe
- 20. March 2023
- 5 minut
Slovenski gozdovi v številkah
Gozd pokriva skoraj 60 % površine Slovenije, lesna zaloga dreves pa je ocenjena na 400 milijonov m3. To lahko primerjamo s 16-kratno prostornino Blejskega jezera ali 4-kratno prostornino Bohinjskega jezera, lahko pa si za primerjavo zamislite kocko lesa s stranicami, dolgimi 737 m. Na prebivalca Slovenije tako pride 191 m3 lesa ali kocka lesa s stranicami, dolgimi 5,8 m. Povprečni letni prirastek v obdobju 2012–2018 je bil 9,5 milijona m3, posek 7,6 milijona m3 in mortaliteta (tj. količina naravno odmrlih dreves) 2,7 milijona m3.
Vloga gozdov pri blaženju podnebnih sprememb
Gozd lahko zagotavlja ponore (odvzem) toplogrednih plinov. To zagotavljajo predvsem drevesa v gozdu z odvzemom CO2 iz ozračja, ki ga nato kot ogljik vežejo v nadzemno in podzemno (korenine) lesno biomaso. Zaradi odmiranja dreves, vej, listja, iglic in korenin se ogljik shranjuje tudi v odmrlem lesu, opadu in tleh. Glavna vloga gozdov pri blaženju podnebnih sprememb je torej vezava ogljika, vendar imajo gozdovi poleg tega tudi druge pozitivne učinke, kot so uravnavanje velikih temperaturnih razlik, zmanjševanje moči vetra, filtriranje vode, čiščenje zraka in drugi.
Ali ste vedeli, da hektar ( 100 x 100 m) povprečnega slovenskega gozda letno iz ozračja veže 7,5 t CO2?
Izzivi gozdarskih strokovnjakov pri upravljanju gozdov
Stanje slovenskega gozda je zadovoljivo, vendar bi lahko bilo bistveno boljše. Glavne težave in veliki izzivi, s katerimi se spoprijemajo gozdarski strokovnjaki, so neaktivnost zasebnih lastnikov glede izvajanja negovalnih in varstvenih del, neustrezna demografska struktura gozda (preveč starih in premalo mladih sestojev), rastiščno neustrezna drevesna sestava (na primer zasmrečeni gozdovi) in oteženo naravno pomlajevanje (na primer jelke, gorskega javorja) zaradi preštevilne divjadi. Odpornost gozdov je zato vprašljiva, glede na projekcije ARSO glede podnebnih sprememb pa v prihodnje lahko pričakujemo pogostejši pojav biotskih in abiotskih dejavnikov (na primer gradacije podlubnikov, naravne ujme in gozdni požari) z močnejšim vplivom na gozdove. To na področje LULUCF vnaša veliko negotovosti in skrbi glede tega, ali ta sektor lahko začasno deluje tudi kot vir emisij.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je 77 % gozdov v lasti zasebnih lastnikov. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, obsega približno 3,2 ha gozda na lastnika, gozdovi pa so praviloma na več medsebojno ločenih parcelah. Zdi se, da za veliko večino zasebnih lastnikov gozdovi nimajo posebnega gospodarskega pomena. V Sloveniji je 282.500 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 409.000 gozdnih posestnikov. Tako velika razdrobljenost s tako velikim številom različnih lastnikov in solastnikov gozdov otežuje optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. Kljub temu ali pa ravno zato lahko zapišemo, da je usoda slovenskega gozda v »naših rokah«.
Ali ste vedeli, da je v 1 m3 metru smrekovine shranjenih 188 kg ogljika in v 1 m3 bukovine 273 kg ogljika?
Ne sme nam biti vseeno, v kakšnem stanju je naš gozd. Samo gozd, ki je v dobri »formi«, se lahko prilagaja na podnebne spremembe.
Prispevek o slovenskih gozdovih sta napisala dr. Boštjan Mali in dr. Gal Kušar z Gozdarskega inštituta Slovenije.
