Svetovni dan Zemlje
Podnebne spremembe so največja grožnja, ukrepajmo!
- 21. April 2023
- 3 minute
Dan Zemlje 22. aprila je vsakoletna priložnost, da znova premislimo o vplivu, ki ga imajo naša dejanja na okolje. Svoja prizadevanja razširimo na celo leto in prispevajmo k blaženju podnebnih sprememb.
April zaradi dneva Zemlje pogosto imenujemo kar mesec Zemlje. Po vsem svetu potekajo najrazličnejše dejavnosti, ki vabijo, da se jim pridružimo in spremenimo svoje navade v bolj trajnostne.
A tem prizadevanjem nekoliko grenak priokus daje odmevno zbirno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (znan tudi z angleško kratico IPCC), ki združuje ključne ugotovitve vseh predhodnih raziskovanj. In kaj nam sporoča na stotine znanstvenikov, ki so poročilo na več tisoč straneh pripravljali osem let? Strniti ga je mogoče v eno sporočilo:
“Ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno!”
Podnebne spremembe, ki so posledica dejavnosti človeških družb, so največja grožnja za naš planet. S kurjenjem fosilnih goriv, intenzivnim kmetijstvom in sečnjo gozdov se v ozračje izpuščajo ogromne količine plinov, ki v ozračju zadržujejo sončno toploto, kar povzroča njegovo segrevanje. Globalna temperatura se bliža mejam, ki pomenijo nepredvidljivo in nevarno prihodnost. Ta meja je zvišanje globalne temperature za 1,5 °C. Preseganje te meje pomeni, da bi dosegli “prelomne točke”, ki pomenijo sprožitev nepredvidljivih in nepovratnih procesov. Ogroženi bi bili celotni ekosistemi, ki so pomembni za obstoj številnih živih bitij, ne gre pa pozabiti na družbeno škodo nepredvidljivih razsežnosti.
Ker so znanstvene statistike neizprosne in posledice podnebnih sprememb čedalje bolj občutimo na svoji koži, se čedalje pogosteje sprašujemo, ali sploh lahko kar koli storimo ob gromozanskem kolesju stalne rasti. A se ne smemo prepustiti apatiji, saj so poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe jasna: imamo možnosti za učinkovito ukrepanje, čeprav se okno vsako leto zoži. Podnebna bomba tiktaka, vendar jo še lahko ustavimo.
Kaj torej lahko storimo, da bi prispevali k ublažitvi globalnega segrevanja?
Ukrepati moramo na vseh možnih ravneh. Največja odgovornost imajo države in politiki, ki jih vodijo, prispeva pa lahko prav vsak posameznik. Čeprav na nekaterih področjih kot posamezniki ne moremo veliko vplivati, pa na drugih sprememba individualnih vzorcev lahko prinese velike izboljšave. Na primer na področju prometa, ki je v Sloveniji eden največjih virov toplogrednih plinov, z uporabo javnega prevoza in drugih oblik trajnostne mobilnosti, kot sta kolo in hoja, pri prehranskih navadah z bolj trajnostnimi izbirami in brez zavržene hrane ter z zmanjšano porabo energije.
A pogosto pozabimo še na eno raven, ki odpira veliko možnosti. To so spremembe, ki se jih lotimo skupaj, kjer združimo moči za izvedbo skupnostnih projektov. Možnosti so številne: od energetskih zadrug, skupnostnih vrtov in prostorov, souporabe različnih dobrin do okolju prijazne mobilnosti. Z vsem tem ne prispevamo le k sonaravnemu življenju, ampak hkrati krepimo medsebojno povezanost in solidarnost. Ne nazadnje pa povezani lahko tudi bolj vplivamo na državo za odločnejše korake k razogljičenju. V naših rokah je več moči, kot si mislimo, sploh če te roke povežemo v skupnem trudu.
