Kako odpreti ulico za ljudi
Odprta ulica
- 10. August 2021
- 5 minut
Projekt Odprta ulica je odličen primer, kako odpreti ulico za ljudi in preizkusiti drugačno prometno ureditev ter v svojem okolju izboljšati pogoje za hojo in kolesarjenje.
Številne analize kažejo, da je v Sloveniji avtomobil najpogosteje izbrano prevozno sredstvo občanov ne glede na razdaljo. Tudi za poti, ki so tako kratke, da bi jih lahko skoraj vsi opravili peš. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da manj voženj z avtomobilom vpliva na kakovost zraka, zmanjša izpuste toplogrednih plinov in količino prašnih delcev v zraku, zniža stopnjo hrupa in izboljša prometno varnost. Zaradi tega postane odprta ulica bolj zdravo in prijetno okolje za bivanje na prostem, za igro, družabnost in rekreacijo.
Slednje je bila tudi usmeritev projekta, ki je nastal pod okriljem Inštituta za politike prostora – IPoP.
Kaj se zgodi, ko ulico zapremo za promet in odpremo za ljudi?
Strah vseh, ki vsakodnevno potujemo od točke A do točke B, so zapiranje cest, zastoji, nepredvidljive razmere, zamude … Zato je Odprta ulica eksperiment, ki nas za trenutek umakne iz cone udobja, a prebivalci hitro spoznamo njene prednosti. Projekt je prvi korak k novim pristopom urejanja prostora in nam omogoča, da preizkusimo, kaj se zgodi s prometom, če ulice namenimo ljudem namesto avtomobilom.
Odprta ulica nas lahko osvobodi strahu, da tovrstna zapiranja cest povzročijo prometno gnečo na drugih ulicah, a se to praviloma ne zgodi. Del tistih, ki so se prej vozili z avtomobilom, se zaradi odprte ulice raje sprehodi, drugi se dogajanju prilagodijo. In če opazujemo odprto ulico, vidimo, da so ljudje na ulici zadovoljni, to pa je pri tem najpomembnejše.
Številne slovenske občine se trudijo, da bi uredile privlačnejše in varnejše površine za pešce in kolesarje, umirile promet v urbanem središču in izboljšale dostopnost, kar je bil tudi povod za izvedbo projekta.
Odprta ulica spodbuja srečevanje ljudi in povezovanje skupnosti ter ustvarja prostor za druženje, ustvarjalnost, gibanje in varno aktivno mobilnost. Tuji primeri kažejo, da odprta ulica pozitivno vpliva na lokalno okolje, skupnost in gospodarstvo.
Iz teorije v prakso #1: Šolska ulica v Škofji Loki
Škofja Loka je bila prvi primer projekta Odprta ulica, ki se je leta 2020 pod geslom »Šolska ulica bo septembra najbolj vesela ulica na Gorenjskem« za pet sobot zapored in na dan brez avtomobila zaprla za promet ter zaživela v drugačni luči.
Postala je prvo slovensko mesto, ki je za pešce odprla Šolsko ulico. Štetje prometa je namreč pred tem pokazalo, da ulico dnevno uporablja nekaj več kot osem tisoč ljudi. Statistični pregled je pokazal, da ulico uporablja 58,5 % pešcev, 7,1 % kolesarjev, 33,5 % avtomobilov in 0,9 % preostalih udeležencev. Kljub temu pa imajo avtomobili na ulici dvakrat več prostora od drugih uporabnikov.
Organizatorji so jo tako v soglasju s prebivalci in občino namenili ljudem. »S tem projektom je želela občina preizkusiti različne ukrepe za ustvarjanje varnega in prijetnega uličnega prostora, ki bi v prihodnosti lahko postali stalne rešitve,« sta Aidan Cerar in Nela Halilović z Inštituta za politike prostora (IPoP) povedala v intervjuju za Dnevnik.
Zanimivo je tudi, da so med pripravo Celostne prometne strategije občine Škofja Loka rezultati pokazali, da je več kot 80 % prebivalcev Škofje Loke pripravljenih kratke poti opraviti peš ali s kolesom, če bi bili pogoji za hojo in kolesarjenje boljši.
Namen Odprte ulice je bil preizkusiti različne ukrepe za ustvarjanje varnega in prijetnega uličnega prostora, kar bi v prihodnosti lahko postalo stalna rešitev.
Rezultati ankete so pokazali naklonjenost Odprti ulici, in sicer najbolj staršev otrok in splošne javnosti. Najbolj je bila všeč učencem OŠ Škofja Loka, saj so v 84,5 % povedali, da je Odprta ulica boljša kot njen običajni režim. Prebivalci na Šolski ulici so v enakem deležu izkazali naklonjenost in nasprotovanje, hkrati pa jih je četrtina izrazila delno naklonjenost. Podobno velja tudi za lastnike lokalov, ki pa so bili vseeno nekoliko bolj kritični do Odprte ulice.
Celotno poročilo o dogodku je mogoče prebrati tukaj.
Iz teorije v prakso #2: Tržaška cesta v Postojni
Pod geslom »Dobrodošli na ulici nasmejanih ljudi« je letos v občini Postojna potekala druga izvedba projekta Odprta ulica. Občina Postojna se je uspešno prijavila na vabilo Inštituta za politike prostora – IPoP in bila izbrana med številnimi prijavami slovenskih občin za izvedbo Odprte ulice v letu 2021. Projekt je nastal v širši organizacijski skupini, ki so jo sestavljali Občina Postojna, Organizacijska enota Turizem Postojna, Zavod Znanje, Društvo Prostor in IPoP – Inštitut za politike prostora.
»Mnogi se radi spominjajo živahne Tržaške ceste v preteklosti, ki je bila središče dogajanja Postojne. O tem še vedno pričajo razne zgodovinske hiše, na primer Kutinova hiša, Vila Jurca, veličastni hotel Adelsbergerhof, rojstna hiša dr. Lojza Kraigherja idr. Tržaška cesta tudi pelje do Postojnske jame, zaradi katere pride v naš kraj marsikateri obiskovalec. Z leti je živahnost zamrla, povečala pa se je prometna obremenjenost ulice,« so zapisali na inštitutu IPoP. Prav tako pa je imelo pomembno vlogo dejstvo, da se bo Tržaška ulica kmalu prenovila, zato je bila to odlična priložnost, da ulica zaživi v novi podobi.
Ob petkih so ulico zavzeli otroci, ob sobotah pa je prevladoval športni, družabni in zabavni program.
Tudi tokrat je organizatorjem uspelo poskrbeti za manj oziroma skoraj nič avtomobilov in več ljudi. Odziv so na inštitutu znova preverili z anketo.
Kot so pokazali rezultati ankete, je bilo mnenje različnih skupin in uporabnikov Tržaške ceste zelo pomembno. Odprta ulica je bila všeč večini – splošni javnosti, staršem šolarjev in stanovalcem Tržaške ceste. Izrazito pa so ji nasprotovali predstavniki lokalnega gospodarstva. Všeč je bila 75 % anketirancev iz splošne javnosti, le 22 % se je zdela Odprta ulica nepotreben ukrep, med drugim pa je 75 % anketiranih izrazilo, da bi si želeli občasne Odprte ulice tudi v prihodnje.
Celotno poročilo o Odprti ulici v Postojni lahko preberete tukaj.
Na podlagi izkušenj je nastal tudi priročnik
V sklopu projekta LIFE Care4Climate je IPoP pripravil tudi priročnik, ki je v pomoč občinskim uradnikom, nevladnim organizacijam in strokovnjakom s področja urejanja in načrtovanja prostora. Priročnik ponuja teoretične vidike in praktične izkušnje različnih primerov odprtih ulic ter vzorce pripomočkov, ki so v pomoč pri umikanju avtomobilov z ulic.
Spletna različica je dostopna tukaj: priročnik Odprta ulica – Kako odpreti ulico za ljudi.
Velikokrat je treba spremembam dati priložnost. Eden takih projektov je zagotovo Odprta ulica, ki v praksi dokazuje, da lažje sprejmemo spremembe, če vidimo možnosti, ki se nam ponujajo. Hkrati pa je spodbuda, da za pot od točke A do točke B uporabimo okolju prijazne načine mobilnosti.
Seveda pa se Odprta ulica nadaljuje tudi v letu 2021. Tokrat se seli v Solkan, kjer bodo z novim šolskim letom skupaj z Mestno občino Nova Gorica, KS Solkan in Inštitutom za politike prostora iskali rešitve za otrokom prijaznejši in varnejši dostop do vrtca in šole.
