Vpliv podnebnih sprememb na javno zdravje in biotsko pestrost
Mikrofon podnebju že drugič glasno o podnebnih spremembah
- 30. January 2023
- 6 minut
Med 14. in 16. oktobrom 2022 je bil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani že drugi Mednarodni raziskovalni študentski forum Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe. Tokrat so se študentje izobraževali o vplivu podnebnih sprememb na javno zdravje in biotsko pestrost.
Zaradi vse intenzivnejšega spoprijemanja s posledicami podnebne krize je cilj študentskega foruma udeležence usposobiti za obvladovanje izzivov, s katerimi se bodo srečevali zaradi posledic podnebnih sprememb. Za uspešno reševanje podnebnih izzivov potrebujemo namreč ustrezno usposobljenost in ozaveščenost (prihodnjih) odločevalcev, strokovnjakov in posameznikov.
V letošnji izvedbi foruma so študentje v teoretičnem delu spoznali različne vidike vpliva podnebnih sprememb na javno zdravje in biotsko pestrost, v delavniškem delu pa se postavili v vlogo odločevalcev in reševali krizo vročinskega vala v mestu ter izmerili temperaturo novicam. Na terenu, v Mestnem gozdu Celje, so si ogledali, kako je videti gospodarjenje z mestnim gozdom. Obravnavali so pomen ohranjanja biotske pestrosti gozda za mesto ter pomen gozda za javno zdravje in izobraževanje.
Vsebino študentskega foruma lahko podrobneje spoznate z ogledom posnetkov predavanj.
Podnebne ocene verjetnosti za Alpe in njihovi pozitivni učinki na zdravje
Zdravstven turizem je nastajajoča panoga, Alpe pa so ekosistem z visoko vrednostjo na naravi temelječih in zdravju spodbujajočih turističnih ponudb.
Oglejte si predavanje dr. Arnulfa Hartla in dr. Bischofa Michaela z medicinske univerze Paracelsus z naslovom: Healing Alps – Health promoting Assets and potential Threat Scenarios of the Alpine Space in times of Climate Change
Zelene površine kot vidik zagotavljanja dobrega počutja, zdravja in kakovosti bivanja
Zelene površine v mestih zaradi svojih naravnih značilnosti omogočajo ljudem stik z naravo, ta pa je v številnih raziskavah prepoznan kot eden od najpomembnejših vidikov zagotavljanja dobrega počutja, zdravja in kakovosti bivanja, dela ter drugih dejavnosti v mestih in naseljih.
Več izveste v predavanju mag. Ine Šuklje Erjavec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije z naslovom: Načrtovanje zelenih površin v podporo javnemu zdravju.
Ekološka vloga krajinskega oblikovanja v mestih
S kakovostnim krajinskim oblikovanjem in ustrezno načrtovanim rastlinskim izborom, z drevesi, grmovnicami in trajnicami nižamo temperaturo zraka v mestih, izboljšujemo okoljske razmere v mestu, zmanjšamo količino padavinske vode ob neurjih in nalivih ter tudi onesnaženost tal.
Več o ekološki vlogi krajinskega oblikovanja je v svojem predavanju predstavila Živa Pečenko z nemškega krajinskoarhitekturnega urada Wette+Küneke GBR Landschaftsarchitekten.
Toplotni otok – možna grožnja kakovosti življenja v mestu
Oglejte si, zakaj nastane mestni toplotni otok, kakšne so njegove posledice in kako ga lahko omilimo, na primeru mestnega toplotnega otoka v Ljubljani, ki ga je predstavil izr. prof. dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Obnova je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje vplivov podnebnih sprememb in izumiranja vrst
Evropska strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Zakon EU o obnovi narave sta evropski prispevek k reševanju svetovne krize na področju biotske raznovrstnosti in podnebja.
Več lahko izveste v predavanju Serene Arduino s CIPRE International z naslovom: Two pearls for biodiversity: the European Biodiversity Strategy for 2030 and the EU Nature Restoration Law.
Biotska raznovrstnost gozdov v Sloveniji in vplivi podnebnih sprememb
Več o vplivu podnebnih sprememb na gozd in njegovi biotski raznovrstnosti lahko izveste v predavanju doc. dr. Lada Kutnarja z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Blaženje podnebnih sprememb s trajnostnim upravljanjem gozdov
Podnebno pametno gozdarstvo in blažilne učinke je mogoče doseči s tremi načini dela ter prizadevanj, in sicer z zmanjšanjem emisij oziroma povečanjem ponorov, prilagajanjem in krepitvijo odpornosti gozdov na podnebne spremembe ter trajnostnim povečevanjem produktivnosti gozdov in prihodkov.
O blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje s trajnostnim upravljanjem gozdov je predaval dr. Boštjan Mali z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Zmanjšanje populacij belke in divjega petelina zaradi segrevanja ozračja
Populaciji belke in divjega petelina se bosta v prihodnosti verjetno najhitreje zmanjšali zaradi segrevanja ozračja, saj je v višjih legah (nad 2500 metrov) zaradi oblike terena zelo malo primernih površin za njuno preživetje. O tem, Zakaj divjemu petelinu in belki zmanjkuje tal pod nogami, je na predavanju s tem naslovom predaval Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Svetovne smernice in upravljanje za izboljšanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) ne smejo biti usmerjene le na najbolj ogrožene vrste, ampak na celotno ekosistemsko področje.
O vplivu podnebnih sprememb na različne ravni biotske raznovrstnosti: od vrste do ekosistema, je predavala dr. Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Študentski tabor Mikrofon podnebju organizira CIPRA Slovenija skupaj z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije v okviru projekta LIFE IP Care4Climate.
Fotografije: Samo Kham
