Za boljše svetovne in prehranske razmere
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani
- 27. September 2022
- 4 minute
Letošnje sporočilo je jasen poziv k ukrepanju javnih in zasebnih deležnikov iz celotne prehranske verige ter potrošnikov, da s skupnimi prizadevanji zmanjšamo izgube hrane in količino odpadne hrane ter tako zagotovimo učinkovito rabo naravnih virov, omilimo podnebne spremembe in okrepimo prehransko varnost in prehrano.
Preprečimo izgube hrane in odpadno hrano. Za ljudi! Za planet!
Prehranska veriga bo v številnih državah kmalu prehitela kmetijstvo in rabo tal kot največja povzročitelja toplogrednih plinov (TGP). Živilska predelava in embaliranje bosta skupaj s prevozom in odpadno hrano prehransko verigo popeljala na vrh seznama povzročiteljev TGP na svetovni ravni. TGP nastajajo na vsakem koraku kmetijsko-živilskega dobavnega sistema – od proizvodnje do predelave, prevoza, skladiščenja in distribucije – ne glede na to, ali je proizvedena hrana zaužita ali ne. Zlasti odpadna hrana, ki v dobavni verigi nastaja v prodaji na drobno in pri potrošnikih in je odložena na deponijah in tam gnije, proizvaja metan. Metan je močan toplogredni plin, ki ima v 20 letih 84-krat večjo moč segrevanja od ogljikovega dioksida.
Organizacija za hrano in kmetijstvo Združenih narodov ocenjuje, da se 14 odstotkov hrane na vsem svetu izgubi po spravilu pridelka, do prodaje na drobno. Približno 17 odstotkov pa se je zavrže v prodaji na drobno in pri potrošnikih. Te izgube hrane in odpadna hrana povzročajo od 8 do 10 odstotkov vseh TGP na svetu. To prispeva k nestabilnemu podnebju in ekstremnim vremenskim pojavom, kot so suše in poplave. Spremembe negativno vplivajo na donos pridelkov, zmanjšujejo njihovo hranilno vrednost, povzročajo motnje v dobavni verigi ter ogrožajo prehransko varnost in prehrano. Kar 3,1 milijarde ljudi po vsem svetu naj ne bi imelo dostopa do zdrave hrane, približno 828 milijonov pa jih je lačnih. Vse to pomeni, da je treba nujno pospešiti prizadevanja za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, tj. cilj trajnostnega razvoja 12, natančneje cilj 12.3, poziva k prepolovitvi količine zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter k zmanjšanju izgub hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige.
Ker nam za dosego cilja ostaja le še osem let, je nujno treba okrepiti prizadevanja za zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane. Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje splošno trajnostnost prehranskih sistemov. Gre za nujno preobrazbo, da zagotovimo boljše svetovne in prehranske razmere za sedanje in prihodnje generacije.
Ali ste vedeli, da je kmetijsko-živilski sistem velik povzročitelj toplogrednih plinov?
- Leta 2019 je svetovni kmetijsko-živilski sistem povzročil 16,5 milijarde ton izpustov (gigaton ekvivalenta CO2), kar je enako 31 odstotkom vseh antropogenih izpustov.
- Leta 2019 so izpusti iz proizvodnih in poproizvodnih procesov (proizvodnja gnojil, živilska predelava, embaliranje, prevoz, prodaja na drobno, gospodinjska potrošnja in odstranjevanje odpadne hrane) znašali 5,8 gigatone ekvivalenta CO2.
- Med letoma 1990 in 2019 so se izpusti kmetijsko-živilskega sistema povečali za skupno 17 odstotkov, kar je predvsem posledica podvojitve izpustov iz proizvodnih in poproizvodnih procesov.
- Leta 2019 so na ravni posameznih TGP proizvodni in poproizvodni procesi povzročili največ CO2, pri čemer so prehiteli izpuste, ki so posledica spremembe rabe tal (3,3 gigatone CO2) in kmetovanja (1,2 gigatone CO2).
- Leta 2019 so bili proizvodni in poproizvodni procesi tudi veliki proizvajalci metana (49 milijonov ton metana), ki večinoma nastaja pri razkrajanju trdih ostankov hrane na deponijah in neurejenih odlagališčih odpadkov.
Vir: Tubiello et al., 2022.
Ključna sporočila Organizacije za hrano in kmetijstvo Združenih narodov
- Podatki in merjenja so ključni za ustvarjanje podlage za ukrepanje, spremljanje napredka do leta 2030 in za razumevanje, kateri ukrepi so najučinkovitejši pri zmanjšanju izgub hrane in količine odpadne hrane v nacionalnih okvirih ter kako jih razširiti na vse okvire (FAO, 2019).
- Vsako leto se na svetovni ravni med spravilom pridelka in trgom na debelo izgubi približno 14 odstotkov hrane, proizvedene za prehrano ljudi (FAO, 2019).
- Letna izguba hrane na svetovni ravni zajema 28 milijonov ton pšenice, kar je več kot celotna letna proizvodnja pšenice v Ukrajini, peti največji izvoznici te rastline.
- Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane, ki povzročijo 8–10 odstotkov vseh izpustov TGP, bi lahko zmanjšalo izpuste za 4,5 Gt CO2 na leto (WWF et al., 2020).
- Podnebne spremembe ogrožajo zaloge hrane vseh držav.
- Podnebne spremembe so postale zelo resna težava za sadjarstvo in zelenjadarstvo v državah z zmernim podnebjem, saj so ekstremne in spremenljive vremenske razmere povzročile zmanjšanje donosa pridelkov ter izgube kmetijskih površin.
