Spremenimo svoje navade v bolj trajnostne
Kateri so glavni viri toplogrednih plinov in kaj lahko ukrenemo glede tega?
- 16. February 2022
- 5 minut
Človek je s svojimi dejavnostmi pomembno posegel v sestavo Zemljinega ozračja in porušil ravnotežje med viri in ponori CO2. S spreminjanjem svojih navad v bolj trajnostne pa lahko bolj vplivamo na blaženje podnebnih sprememb, kot si velikokrat mislimo.
Je človek res povzročil pretežni del podnebnih sprememb? Podatki na žalost kažejo, da je.
Dobra novica je, da je še vedno čas, da jih ublažimo, spremembe pa se bodo morale zgoditi tako na ravni držav kakor tudi pri posamezniku.
Učinek tople grede
Z izrazom »učinek tople grede« opisujemo pojav, ko zemeljsko ozračje ohranja za življenje primerno temperaturo našega planeta. Toplogredni plini (TGP) v ozračju učinkujejo kot izolacija Zemlje, saj zmanjšujejo uhajanje toplote nazaj v vesolje, kar imenujemo naravni učinek tople grede. Brez tega učinka bi bila Zemlja zmrznjen planet s povprečno temperaturo površja le približno –18 ˚C.
Toplogredni plini so torej naravni sestavni del ozračja. Če pa se količina TGP poveča, se na Zemlji zadrži več toplote, kar imenujemo povečani učinek tople grede.
Poznamo pet glavnih TGP, katerih količina v ozračju se povečuje zaradi človekovega delovanja: ogljikov dioksid (CO2), vodno paro (H2O), metan (CH4) didušikov oksid (N2O) in ozon (O3).
CO2, ki se sprošča ob človekovih dejavnostih, je najpomembnejši toplogredni plin, saj ima zaradi visoke in hitro naraščajoče vsebnosti v ozračju večji skupni učinek ogrevanja kakor vsi drugi toplogredni plini skupaj.
Človekove dejavnosti, ki povzročijo največ izpustov toplogrednih plinov
Znanstveniki so iz starodavnih mehurčkov zraka, ujetih v ledenikih, ugotovili, da je bila vsebnost CO2 v ozračju v času ledenih dob približno 200 molekul na milijon molekul v ozračju. Od sredine 20. stoletja dalje pa je vsebnost CO2 zaradi izpustov, ki so posledica človekovega delovanja, hitro naraščala in je konec leta 2021 znašala 417 molekul na milijon molekul v ozračju.
S hitrim in močnim povečanjem vsebnosti CO2 je človek pomembno posegel v sestavo Zemljinega ozračja in porušil ravnotežje med viri in ponori CO2. Tako je ogrozil stabilnost podnebnega sistema.
K povečanju vsebnosti CO2 so največ prispevali kurjenje fosilnih goriv (nafte, premoga in zemeljskega plina) pa tudi spremembe ekosistemov, ki jih je povzročil človek (predvsem uničenje gozdov), in s tem zmanjšanje njihove zmožnosti, da iz ozračja izločijo CO2.
Človekove dejavnosti, ki povzročijo največ izpustov TGP, so:
- proizvodnja električne energije in toplote, ki ju pridobivamo z zgorevanjem fosilnih goriv – premoga, zemeljskega plina in nafte (52 % leta 2019 v Evropski uniji);
- promet (26 % leta 2019 v Evropski uniji). Izpusti toplogrednih plinov tudi v tem sektorju nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv (večinoma bencina in dizelskega goriva) v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu;
- kmetijstvo (10 % leta 2019 v Evropski uniji). Izpusti nastajajo pri živinoreji in gojenju poljščin ter ravnanju z gnojem (gnojenju in skladiščenju);
- industrijski procesi in gradbeništvo (9 % leta 2019 v Evropski uniji). Izpusti toplogrednih plinov v industriji prav tako nastajajo predvsem pri zgorevanju fosilnih goriv;
- ravnanje z odpadki (3 % leta 2019 v Evropski uniji).
Posledice podnebnih sprememb
Podnebne spremembe povzročajo vidne posledice v okolju, ki se kažejo v:
- Zemljinem podnebnem sistemu:
- povprečna temperatura Zemljinega površja in prizemnega sloja ozračja se zvišuje;
- podnebni pasovi so se na obeh poloblah pomaknili proti poloma;
- rastna doba se je od sredine prejšnjega stoletja na severni polobli na netropskih območjih podaljševala v povprečju za dva dneva na desetletje;
- zaradi višjih temperatur je okrepljeno izhlapevanje vode, zato je povečana pogostost kmetijskih suš;
- talijo se ledeniki in kopenski ledeni pokrovi, zato se zmanjšuje količina zmrznjene sladke vode;
- zmanjšuje se površina morskega ledu in odmrzuje se permafrost;
- oceani postajajo bolj kisli, zaradi česar se pričakuje, da bo zakisanje dramatično vplivalo na morske ekosisteme;
- oceani se ogrevajo in njihova gladina se zvišuje;
2. vplivih na ljudi ter živalske in rastlinske vrste:
- pogostejši in močnejši ekstremni vremenski dogodki ter dvig morske gladine povzročajo izgubo imetja in gospodarsko škodo;
- vedno več ljudi je na prizadetih območjih prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi pomanjkanja pitne vode in izpada kmetijskih pridelkov;
- podnebne spremembe vplivajo na zdravje in varnost ljudi (nezadostna oskrba s hrano, bolezni, smrt zaradi skrajnih vremenskih pojavov …);
- podnebne spremembe so med najpomembnejšimi vzroki za izgubo biotske raznovrstnosti. Višje temperature in spremenjeni podnebni vzorci povzročajo premikanje rastlinskih pasov in meje rastlinskih višinskih pasov. Ker se ekosistemi hitrim spremembam težko prilagajajo, lahko propadejo.
Podnebne spremembe v Sloveniji
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti ogreva hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je globalna temperatura v zadnjih šestdesetih letih dvignila za približno 0,8 stopinje, se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za okoli 2 °C.
Agencija Republike Slovenije za okolje v publikaciji Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011 navaja, da se podnebne spremembe kažejo zlasti z dvigom temperature zraka in povečanjem števila vročih in toplih dni. Zmanjšala se je višina snežne odeje, ki se je v obdobju 1961–2011 več kot prepolovila. Zvišala se je temperatura površinskih in podzemnih voda, podnebne spremembe pa se kažejo tudi v krčenju alpskih ledenikov.
Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih, kar bo močno povečalo toplotno obremenitev.
Zaradi zvišanja temperature zraka in tal se bodo premaknili rastlinski pasovi. Ker je sposobnost selitve rastlinstva majhna, obstaja nevarnost, da se precej rastlinskih vrst ne bo zmoglo preseliti in bodo zato izumrle. To bi povzročilo zmanjšanje biotske raznovrstnosti.
Z naraščanjem temperature zraka se bodo v prihodnosti spremenile tudi razmere za pridelavo hrane v Sloveniji. Dolžina rastne dobe se bo podaljševala, zato bo rastlinski svet še bolj izpostavljen sušnim in vročim poletjem. Povečale se bodo potrebe po namakanju.
Naraščanje temperature zraka je tudi v prihodnosti neizogibno, odvisno pa bo od tega, kako uspešni bomo pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Če izpustov ne bomo znatno omejili, bo do konca stoletja povprečna temperatura pri nas lahko kar do 5 stopinj Celzija višja kakor danes. Posledice takšne otoplitve bi bile hude.
Kaj lahko naredimo?
Kot posamezniki s spreminjanjem svojih navad lahko bolj vplivamo na blaženje podnebnih sprememb, kot si velikokrat mislimo. V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, pravijo, da bo za doseganje podnebno nevtralne družbe treba močno omejiti izpuste toplogrednih plinov. To lahko dosežemo tako, da:
- Se s štirih premaknemo na dve kolesi … ali pa na tračnice
Po opravkih na kratkih razdaljah se odpravimo peš ali odpeljimo s kolesom. Večkrat se odločimo za uporabo javnega prevoza ali pa avtomobil v celoti opustimo. Smotrno načrtujmo uporabo osebnega avtomobila tako, da se čim manjkrat vozimo sami ali pa izberimo souporabo vozil. Pri načrtovanju počitnic upoštevamo svoj ogljični odtis in se kakšno leto odpovemo daljšim potovanjem z letalom ali pa to nadomestimo z vlakom.
- Uživamo sezonsko hrano lokalne pridelave
Uživajmo manj mesa in mlečnih izdelkov in čim več rastlinske hrane. Ta naj bo, ko je to mogoče, sezonska, ekološka, lokalno pridelana, čim manj zapakirana in nepredelana, saj ima tako manjši ogljični odtis. Pazimo, da hrane ne mečemo stran. Če imamo možnost, si hrano pridelamo na domačem vrtu.
- Varčujemo z energijo in se oskrbujemo z energijo iz obnovljivih virov
Skrbimo za energetsko učinkovitost domačega gospodinjstva tako, da ugašamo naprave, ko jih ne potrebujemo, smo varčni in smotrni pri ogrevanju in hlajenju doma, varčujemo s toplo vodo in naprave uporabljamo po navodilih proizvajalca. Če imamo možnost, se oskrbujemo z energijo iz obnovljivih virov.
- Spodbujamo lokalno krožno gospodarstvo
Trudimo se razviti manj potrošniški življenjski slog. Kupujmo kakovostnejše izdelke, ki imajo daljši rok trajanja. Uporabljajmo rabljene izdelke iz centrov ponovne uporabe ali pa si izdelke izposodimo. Kadar je to mogoče, izdelke popravimo. Prednost dajemo izdelkom iz recikliranih snovi in tako varčujemo z deviškimi surovinami. Odločimo se za nakup izdelkov iz okolice z majhnim okoljskim odtisom.
K blaženju podnebnih sprememb lahko pripomoremo tudi drugače. Izpuste lahko pomagamo zmanjšati s spodbujanjem pogovorov o podnebnih spremembah v svojem okolju in uvedbo trajnostnih ukrepov na svojem delovnem mestu ali v šoli, pravijo v Umanoteri.
Vsebina je povzeta po dokumentu Fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice za Slovenijo.
