Ne poznamo cene električne energije
Energetska pismenost slovenskih gospodinjstev
- 06. December 2021
- 4 minute
Menite, da ste energetsko pismeni? Raziskava je pokazala zelo nizko energetsko pismenost gospodinjstev, kar pomeni, da ne poznajo cene električne energije, svoje porabe in porabe posameznih aparatov. Prvi korak za izboljšanje je ocena trenutnega stanja.
Na Institutu Jožef Stefan v Centru za energetsko učinkovitost (IJS) so v okviru projekta LIFE IP Care4Climate izvedli anketo o energetsko učinkovitem obnašanju v gospodinjstvih.
Sodelujoča gospodinjstva so odgovarjala na vprašanja, kot na primer »Kolikšen je strošek električne energije, ki jo potrebuje pralni stroj za eno pranje v EUR?«, »Kakšna je povprečna poraba električne energije v kwh?« in »Koliko energije v % lahko prihranimo z uporabo LED sijalk namesto halogenskih žarnic z enako svetilnostjo?«.
Rezultati ankete so pokazali zelo nizko energetsko pismenost gospodinjstev, zlasti v primerjavi s finančno pismenostjo. Na vprašanja glede energetske pismenosti je večina gospodinjstev odgovorila napačno, medtem ko je pri finančni pismenosti situacija ravno obrnjena. To pomeni, da dobro razumejo vpliv inflacije in obresti, časovne vrednosti denarja, ne poznajo pa cene električne energije, svoje porabe in porabe posameznih aparatov.
Prvi korak za izboljšanje energetske pismenosti je ocena trenutnega stanja. Ocene porabe se lahko lotimo tako, da en teden vsak dan odčitamo porabo s števca električne energije in zapišemo, katere aparate smo uporabljali na posamezen dan. Na ta način lahko ocenimo, koliko porabi posamezen aparat. S pametnih števcev električne energije, s katerimi je danes veliko gospodinjstev že opremljenih, je mogoče iz podrobnih podatkov razbrati še več. Poraba posameznih aparatov pa je odvisna tudi od učinkovitosti aparata in načina uporabe.
»Najprej moramo poznati učinek vseh majhnih ukrepov, šele potem pride na vrsto nakup novega hladilnika.«
Na IJS pojasnjujejo, da lahko rabo energije in s tem izpuste zmanjšamo z minimalnim finančnim vložkom. Mala dejanja so tisti ukrepi, ki jih lahko izvaja vsak posameznik, ne da bi zato moral globoko seči v žep. Nekateri ukrepi so povsem brezplačni, drugi pa vendarle zahtevajo minimalen finančni vložek. Ti ukrepi so razpršeni na mnoga področja in imajo kot posamezni praviloma majhen učinek, skupaj pa sorazmerno velik potencial. Zaradi tega so učinkovitost, vztrajnost in skupni učinek izvajanja takšnih ukrepov pogojeni z energetsko pismenostjo in ozaveščenostjo. Težko namreč izvajamo nekaj in pri tem vztrajamo, če ne poznamo učinkov in smisla svojih dejanj. Prav zato je, poleg podajanja nasvetov, opolnomočenje z znanjem tako zelo pomembno.
Marko Matkovič z IJS je podal razlago na primeru hladilnika, za katerega vsi vemo, da mora biti nameščen v dobro prezračevanem okolju, da nepotrebno odpiranje povečuje rabo energije in povzroča prekomerno nabiranje ledu, da v hladilnik ne smemo dajati vročih živil in da so sodobnejši hladilniki varčnejši.
Kdo od nas pa ve, koliko električne energije prihranimo ali izgubimo zato, ker:
- tesnilo na vratih hladilnika slabše tesni,
- je v hladilniku toliko živil in so zložena tako, da je notranja stena ves čas zamrznjena,
- je hladilnik vgrajen, za obtok zraka pa ni dobro poskrbljeno, ali pa je celo ob radiatorju, ker je drugje v napoto,
- je stikalo pokvarjeno in se luč v hladilniku ne ugaša,
- na poznamo nastavitev termostata,
- imamo hladilnik na balkonu in ne v ogrevanem prostoru.
Da bi natančno ocenili, kakšno zmanjšanje rabe energije je mogoče doseči z majhnimi ukrepi, bodo na IJS v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedli raziskavo z natančnimi meritvami in drugimi analizami. Rezultate bodo zbrali v posebnem priročniku, v katerem bodo odgovori prikazani na slikovit in uporabniku prijazen način. Priročnik bo ponujal informacije o tem, kako lahko posameznik zmanjša porabo energije in s tem izpuste ter ga z novim znanjem spodbujal k novim izzivom in bolj trajnostnim navadam.
