Platforma za trajnostno upravljanje virov skupnosti, ki že od leta 2016 predstavlja domače dobre prakse, podpira skupnosti in izobražuje.
Dovolj za vse
- 07. October 2021
- 6 minut
Platforma Dovolj za vse širi informacije, ideje, orodja in podporo za izvajanje trajnostnih skupnostnih projektov. Predvsem pa izpostavi dobre prakse in kaže na boljši jutri.
Dovolj za vse je platforma za trajnostno upravljanje virov skupnosti, ki jo v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodita Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Pod njunim okriljem se širi glas o projektih, ki gradijo skupnosti, orjejo ledino in obravnavajo podnebne spremembe.
Obe organizaciji imata dolgoletne izkušnje z delom na področju podnebnih sprememb in udejanjanja trajnostnega razvoja v praksi. Program Dovolj za vse izvajata že od leta 2016 in tako je bilo do danes v sklopu platforme #Dovoljzavse prepoznanih več kot 70 domačih dobrih praks, izvedenih 26 delavnic ter objavljenih sedem priročnikov za izvajanje skupnostnih projektov.
Ustvarjalci platforme Dovolj za vse so prepričani, da se bogastvo naravnih virov, kot so voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele takrat, ko znamo vire upravljati vzdržno in sonaravno. Te blaginje pa si ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezni gospodarski subjekti, ampak le, če se povežemo kot skupnost in si zanjo prizadevamo skupaj.
Darja Valenčič iz Focusa pravi, da imajo skupnostne prakse koristi tudi za povečevanje odpornosti skupnosti v trenutno nezavidljivem stanju podnebnih sprememb tako na lokalni kot na svetovni ravni in – kar je ključno – v središču skupnostnih projektov so ljudje, ki krepijo družbeno povezanost in vzdržno in sonaravno skrbijo za ohranjanje naših življenjskih virov v trajno skupno dobro.
»Občine, nevladne organizacije in civilne iniciative, zadruge, podjetja, izobraževalci, odločevalci na lokalni in državni ravni – vsak ima svojo vlogo pri tem, kako bomo kot skupnost zagotovili blaginjo za vse in to omogočili tudi zanamcem. Najbolje je seveda, če stopimo skupaj vsi. Da vsak prevzame svoj delež odgovornosti za ‘skupni pašnik’. Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj,« še dodaja.
S to željo in usmerjenostnjo je nastala platforma za trajnostno upravljanje virov skupnosti Dovolj za vse. Širi informacije, ideje, orodja in podporo za izvajanje trajnostnih skupnostnih projektov.
Znotraj projekta se osredotočajo na pet ključnih področij:
- urejanje prostora
- samooskrba s hrano
- energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov
- trajnostna mobilnost
- lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja
Prednosti za lokalne skupnosti
Trajnostno upravljanje virov lokalnih skupnosti prinaša mnoge koristi. Občine se najpogosteje odločijo za trajnostno upravljanje virov zaradi optimalne rabe virov skupnosti, novih razvojnih priložnosti, doseganja dolgoročne okoljske vzdržnosti, višje kakovosti bivanja, zadovoljstva ter pripadnosti prebivalcev, večjega ugleda občine in drugih prednosti.
Lokalnim skupnostim je znotraj platforme na voljo vse od predstavitev zanimivih dobrih praks in podpore pri izvajanju skupnostnih projektov, informiranja in povezovanja s potencialnimi partnerji do izobraževanja za uresničevanje skupnostnih načel v praksi in podpore pri iskanju finančnih virov.
Letos sta bili med drugim izvedeni že dve usposabljanji za koordinatorje skupnostnih projektov, na katerih so predstavniki nevladnih organizacij, zadrug, občin, regionalne razvojne agencije in zainteresirani posamezniki skupaj z mentorji razvijali projektne ideje na rednih individualnih srečanjih. Lokalne skupnosti so tako postale bogatejše za 20 opolnomočenih in motiviranih koordinatorjev, ki bodo z zanimivimi skupnostnimi projekti povezali lokalne skupnosti in prispevali k blaženju podnebnih sprememb. Mentoriranje so opravili Renata Karba in Gaja Brecelj iz Umanotere ter Tomislav Tkalec iz Focusa, ki so koordinatorje podprli in usmerjali s svojimi neprecenljivimi izkušnjami in znanjem.
Od skupnostne sončne elektrarne do ekološke zadruge
Koristi skupnostnih projektov so številne.
»Poleg zmanjševanja toplogrednih plinov in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje imajo skupnostni projekti tudi pomembne družbene koristi, kot so razvoj lokalnega gospodarstva, zelena delovna mesta, poleg tega pa se s skupnostnimi projekti krepijo tudi zlata vredne nematerialne koristi: povezanost skupnosti, solidarnost, strpnost, kreativnost, skupinska modrost,« pojasnjuje Gaja Brecelj iz Umanotere.
Idej in pobud ne manjka, kar dokazujejo nastajajoči projekti, ki pokrivajo geografsko in tudi vsebinsko zelo široko področje, a so si hkrati med sabo tudi podobni. Raznoliki so tudi pobudniki oziroma nosilci dobrih praks, najdemo namreč vse od občin, zadrug pa do knjižnic, tabornikov, društev in kmetov.
Valenčičeva dodaja, da lahko pobudo za skupnostni projekt da prav vsak, pri čemer ima v mislih skupnosti vseh oblik in velikosti – neformalne, kot so združenja občanov in civilne iniciative, ter formalne, kot so društva in druge civilnodružbene organizacije, četrtne skupnosti, občine in združenja občin.
Skupnostna sončna elektrarna Jesenice
Na Jesenicah so sosedje stopili skupaj in na strehi bloka postavili skupnostno sončno elektrarno, ki je bila v uporabo predana februarja 2019. Je prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Sosedje so s projektom zmanjšali svoj ogljični odtis, prihranili približno 18 ton emisij ogljikovega dioksida in 4.500 evrov na leto pri rabi električne energije. Večino proizvedene električne energije porabijo stanovalci sami, manjši del pa se je vrne v omrežje. Projekt je realizacijo dočakal po spremembi uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virih energije v letu 2018, ki je omogočila širitev zagotavljanja lastne proizvodnje in porabe električne energije iz obnovljivih virov ter uvedla skupnostno samooskrbo. S tem so tudi odjemalci v večstanovanjskih stavbah dobili priložnost za izvedbo takšnih projektov.
Zadruga ekoloških pridelovalcev Istre – Zemlja & Morje
Zadrugo ekoloških proizvajalcev Istre Zemlja & Morje je leta 2016 ustanovilo šest ekoloških kmetov in ekološki školjkar, danes pa je v zadružno skupnost včlanjenih že več kot 50 ekoloških kmetij iz cele Slovenije. Poslovanje zadruge sledi visokim etičnim načelom in temelji na demokratičnem upravljanju, neprofitnosti, pravičnem plačilu za kmete ter skrbi za naravo in okolje. V zadrugi spodbujajo ekološko kmetovanje kot najbolj trajnostno obliko kmetovanja in kljub povpraševanju potrošnikov po uvoženih in eksotičnih izdelkih vztrajajo, da imajo v ponudbi skoraj izključno sezonsko slovensko ekološko hrano. Poudarjajo pomen lokalne samooskrbe in kratkih dobavnih verig in si prizadevajo za čim nižji ogljični odtis.
Zadruga Konopko
Zadruga Konopko povezuje obstoječe in bodoče majhne in srednje pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje, raziskovalce in druge zainteresirane za razvoj konopljarstva. V konoplji vidijo izjemen potencial zato, ker ima lahko pomembno vlogo pri varovanju naravnih virov in blaženju vpliva kmetijstva na podnebne spremembe. Rastlina konoplje naj bi uskladiščila v povprečju 0,6 tone CO2 na hektar letno. Namen zadruge Konopko je spodbujanje pridelave in predelave konoplje v različne družbeno koristne namene, pravična trgovina s konopljo in njenimi produkti ter povezovanje podeželja z urbanimi središči. Prizadevajo pa si tudi za promocijo ekološkega kmetovanja, trajnostne preskrbe s konopljo, zadružništva in socialnega podjetništva. Imajo lastno proizvodnjo in blagovno znamko, ki temeljita na slovenskem poreklu in ekološkem certifikatu. Poslanstvo zadruge Konopko je poleg tega ozaveščanje javnosti o pomenu konoplje, ki je vsestransko uporabna in okolju prijazna rastlina, primerna za uporabo v kozmetiki, medicini, tekstilni in papirni industriji, zaradi njenih fitoremediacijskih sposobnosti pa bi jo lahko uporabljali za sanacijo številnih onesnaženih območij.
Prihodnost je v povezovanju
Še posebej letos je bilo izkazanega veliko zanimanja posameznikov za izvajanje skupnostnih projektov, hkrati pa se kaže velika potreba po strokovni podpori pri njihovem izvajanju. V Umanoteri in Focusu so si o vodenju skupnostnih projektov nabrali veliko izkušenj, ki jih v obliki mentorstva ponujajo naprej. Z njihovo pomočjo v Sloveniji tako nastajajo dragoceni projekti, njihovo realizacijo pa pričakujejo z veseljem in ponosom. Vsak izmed projektov, ki bo s pomočjo na usposabljanju pridobljenega znanja zaživel tudi v praksi, pa bo zelo pomemben zgled za nove skupnostne projekte.
»Posameznikom, ki bi se radi lotili uresničevanja skupnostnih projektov, so lahko v pomoč tudi dobre prakse na zemljevidu na spletni strani Dovolj za vse. Pri vsaki so navedeni tudi kontaktni podatki, zato predlagamo, da naj se povežejo s tistimi, ki delujejo na področju, ki jih zanima, in jih povprašajo o njihovih začetkih ter izkušnjah, najbolje je, da jih tudi kar obiščejo in se v živo seznanijo z njihovimi izkušnjami in izzivi. Če pa pri uresničevanju, snovanju ideje obstanejo na neki točki, nas lahko kontaktirajo za specifično pomoč, kot je tudi navedeno na spletni strani Dovolj za vse pod poglavjem Podpora vašemu projektu,« pravi Darja Valenčič iz Focusa.
Če vas poleg predstavljenih zanimajo tudi drugi skupnostni projekti, si jih lahko ogledate na zemljevidu dobrih praks trajnostnega upravljanja virov skupnosti. Po državi lahko najdemo skupnostne vrtove, knjižnice semen, knjižnice za izposojo stvari, skupnostno delavnico za popravljanje koles, lokalno valuto, sisteme skupnostnega nakupovanja hrane in še in še. Skupnostni sadovnjak s starimi avtohtonimi sortami, prva stanovanjska zadruga s 100 člani, sončna zadruga na Primorskem, skupnostni zeleni prostor za mlade, razpršeni hotel v 21 vaseh na Kraškem robu pa so le nekateri izmed navdihujočih projektov, ki so še v nastajanju.
