Nehajmo se igrati s planetom!
- Aktualno
- 16. December 2020
- 4 minute branja
Podnebne spremembe so dejstvo
Ozračje se zaradi človeških dejanj in posledično vse večje količine toplogrednih plinov segreva vse hitreje, s tem pa raste tudi povprečna temperatura zraka. Problem je resen, a dobra novica je, da lahko vsi skupaj spremenimo trend in obrnemo prihodnost planeta na bolje. Po zadnjem poročilu znanstvenikov lahko najhujše posledice globalnega segrevanja v prihodnosti še vedno preprečimo, če segrevanje zadržimo pod mejo 1,5 stopinje Celzija do leta 2030 (glede na predindustrijsko raven). Treba pa bo sprejeti hitre in korenite spremembe, tako na ravni posameznika kot na ravni sistema. V največji meri smo za trenutno segrevanje namreč odgovorni prav ljudje.
In če ste pri tem skeptično dvignili obrvi, naj vam povemo podatek, da se več kot 97 % znanstvenikov strinja s tem, da je glavni vzrok za globalno segrevanje antropogenega vzroka (posledica človeške dejavnosti).
Kaj so toplogredni plini?
Toplogredni plini so v ozračju prisotni tudi brez človekove dejavnosti, a so se močno povečali z razvojem industrializacije. V zadnjem desetletju se vedno bolj zavedamo učinka, ki jih ima povečana koncentracija toplogrednih plinov v ozračju in kako vplivajo na podnebne spremembe (vir: Care4Climate.si).
Glavni trije toplogredni plini v Zemljinem ozračju so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in dušikov oksid (N20). V ozračju imajo škodljivo sposobnost, da dolgovalovno sevanje Zemljinega površja deloma vpijejo in nato izsevajo nazaj proti tlom. S tem ogrejejo površje in nekaj kilometrov debelo plast ozračja ob tleh. Ta pojav se imenuje učinek tople grede.
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja (vir: Arso). Zaradi globalnega segrevanja in s tem povezanih podnebnih sprememb se postopoma dviguje tudi gladina morja. Po optimističnem scenariju se bo do konca 21. stoletja dvignila še za pol metra, po pesimističnem scenariju pa še za dodaten meter.
Dvig morske gladine nastaja zaradi povečanega dotoka vode v svetovna morja, taljenja ledenikov in segrevanja vode. Posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročamo s povečanimi izpusti toplogrednih plinov, so v slovenskem obalnem območju najbolj izpostavljene soline, koprsko pristanišče, ranljiva pa so vsa obmorska mesta, kot je npr. Piran.
Kaj je ogljični odtis?
Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe, merimo ga v tonah ekvivalenta CO2 (t CO2e).
Z izračunanim ogljičnim odtisom lahko posameznik ali organizacija prepozna tiste dejavnosti, ki so energetsko najbolj potratne, okolju najbolj škodljive in povzročajo največ izpustov toplogrednih plinov. Je torej seštevek vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzroča država, posameznik, organizacija, dogodek. Prav tako je izredno pomembno, da se zavedamo, koliko toplogrednih plinov prispeva vsak proces proizvodnje izdelka, njegove poti do trgovine ter na koncu predelave odpadkov.
Z izračunom ogljičnega odtisa torej dobimo vpogled v to, kje so nujne spremembe.
Kje so največji viri težav?
Izgorevanje fosilnih goriv (nafta, premog, zemeljski plin) predstavlja ogromen vir toplogrednih plinov. Povzročamo ga z avtomobilskim prevozom, letalskim transportom, porabo energentov in z drugimi dejavnostmi, ki jih omogoča izgorevanje fosilnih goriv. Sem se uvrščajo tudi emisije zaradi porabe elektrike, saj kljub temu da nad temi emisijami nimamo neposrednega nadzora, smo z veliko porabo elektrike posredno odgovorni za sproščanje nastalega CO2. Pomemben vir toplogrednih plinov je tudi odpadna hrana oziroma tudi sam proces sodobne pridelave hrane.
Na kratko bi lahko rekli, da je vir težav naš način življenja, ki ga moramo čim prej prilagoditi zmožnostim planeta, da nazaj vzpostavimo naravno ravnovesje.
Razvoj podnebnih razmer in njihovih posledic za človeka bodo namreč v veliki meri odvisne od razvoja družbe in gospodarstva v naslednjih desetletjih ter uspešnosti omejevanja izpustov toplogrednih plinov.
Področja, na katerih moramo delovati
Projekt LIFE CARE 4 CLIMATE je povezal 15 partnerjev javnega, zasebnega, vladnega in nevladnega sektorja z namenom izobraževati in usposabljati s ciljem, da bi Slovenijo čim bolj učinkovito preobrazili v nizkoogljično družbo v dobro našega planeta. Želimo hoditi po poti s ciljem, da bomo do leta 2030 učinkovito zmanjšali emisije toplogrednih plinov v Sloveniji. Seveda pa te spremembe lahko dosežemo le, če bomo vsi v Sloveniji stopili skupaj.
Področja, na katerih lahko in moramo narediti spremembe, so:
- trajnostna mobilnost,
- trajnostna gradnja ter učinkovita raba energije v stavbah in podjetjih,
- zeleno javno naročanje,
- zmanjševanje odpadne hrane,
- izboljšave na področju rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).